Kostja Jerovšek - Zadnja sporočila

Na sliki 11 je najverjetneje "Nekaj zelenega" , verjetno pa Dlakavi mleček (Euphorbia villosa)ki raste na Notranjskem. Spozna se ga tudi po dlačicah na sponji strani listov. Po tem je tudi dobil ime.

JV greben Dolkove špice je bila nekih 50 let nedokončana tura. Prvi poizkus je bil pod vodstvom Avgusta Delavca iz Mojstrane na alpinističnem tečaju v Vratih, kjer sem bil z še dvema fantoma iz Mojstrane v navezi. Toliko časa je minilo da sem še imena pozabil… v glavnam nekje na sredi nas je dobila silna nevihta in smo obračali.
Danes sem jo preplezal sam in v miru in čudovitem vremenu. Orientacijsko ni zahtevna.. pač ne iščeš težav in tam so v glavnem možici.. Z vrha sestop proti zahodu in še na Dovški Gamsovec, ker je tako pri roki in nogah.. Čez melišča pod DŠ si dokaj hitro pri odcepu za bivak. Zelo lepa tura…Posebej razgledi od Spodnje Dolkove špice proti vrhu so enkratni.

Danes dokler je še vreme, zgodaj pod Špik, čez Kotle na Peči in pod Visoko ponco skoz po snegu lepo do sedla. Od tam še skok na vrh. Vse po starem. Kar se knjige tiče je prostora glede na obiskanost še dovolj. Je pa res odtrgana platnica. Dal sem ji novo vrečko.. in se vrnil mimo 3 macesnov za Ak in v Rute domov. Nekdo je presekal nekaj ruševja od Pod Špika mimo spodnjega kotla do srednjega. K sreči ni pretiraval tako da je lepo prehodno brez da te počeše. 😊Sneg je sicer mehak a dereze in cepin sta kljub temu “obvezna oprema”.

Danes na Špičico startal iz Bavščice do lovske koče na planini Bukovnik. Spodnji del je bogato poraščen z zelenjavo med njimi dosti kopriv. Dolge hlače priporočljive. Od koče pomotoma sledil divjačinski stečini in 200 višincev višje prišel na konec sveta. Prečenje možno a preveč riskantno brez varovanja. Zato “operacija nazaj” in po grabnu do sedla Vrh Osojnika. Pri lovski koči je treba že kar zgodaj v graben višje se ne da. Na Špičico sem se povzpel s sedla med Nizkim vrhom in Špičico. Slediš najlažjim prehodom, vmes so trije klini s precej preperetimi šlingami. V mokrem je pristop, predvsem pa sestop brez varovanja precej nevaren. Jaz sem si pomagal z manjšim cepinom. Bolje to kot grabiti šope kratkih trav.😊… Še na Nizki vrh in po melišču v dolino. Steze praktično ni, razen spodaj se nekaj malega sledi proti Prevali. Od tam udobno po stezi kjer povsod bujno cveti gorsko cvetje na prvi poletni dan do planine Bale in v dolino..

Poldnik -Kopa 2063m nad Belopeškimi jezeri...

29. 10. 2022, S parkirišča pred rampo preko Planine za Skalo in do Oslove škrbine. Mirno, jasno in toplo jutro..Ne more biti boljše. Prečil greben do Malih vrat po bivši Rapalski meji.
Od Malih vrat dalje so za pomoč možici. Iz sedla je Kal desni vrh..? levi vrh je približno iste višine. Po škrapljastem svetu mimo brezen do Velikih vrat in nazaj do planine. Srečal dva ki sta prišla iz smeri VV.. Drugače je to kar samotna tura..in izredno lepa… Če ni možicev greš po občutku in ne moreš falit…

Danes 19. oktobra 2022 krožna tura preko Babanskega skednja po brezpotju do sedla pod Veliko Babo. Dol grede se ne vidi najbolje možnih prehodov kot če greš obratno.. Bo drugic bolje, zdaj vem kje je najbolj optimalna precnica.. Na Veliko Babo ni dalec …potem pa na Vrh Žlebi.. Kar nekaj grebena je očem skritega.. že misliš da je samo še malo.. pa se potegne. Lep greben. Z vrha Laške planje po markirani stezi… dobro da so možici mimo GRS bivaka in planine Gozdec do ceste.. Cesta je kar v redu..mogoče je nekaj prečnih jarkov za popazit. Ja, se kar nabere višincev za en Triglav..

Danes, 16. oktobra na lep jesenski dan iz sedla Na Žlebeh po mulatjeri do odcepa. Tista pentlja do zgornje postaje žičnice se mi je zdela malo odveč, zato sem jo skrajsal. Po travah in med balvani do steze ki vodi do sedla. Od tam so že pred mano vse opisali. Zelo lep, razgledni vrh.. še gamsi so radi tam. Nazaj isto .. malo po bližnjici mimo brezen, ki jih tu ne manjka..

Danes 11. 10. na Šmihelovec in potem še na Zagorelec. Malo sem prej prebrskal forum, sicer pa je dostop na Šmihelovec logičen- greš kjer je najlažje. Lep jesenski dan, ne more biti bolje. Pa mir je v teh koncih doma.

Včeraj, 5.10.2022 po stari cesti do 19. serpentine in po lovski stezi do koče. Malo pred Lojzovo domacijo dohitel starega prijatelja in sošolca Igorja. Kakšno naključje, ali pa tudi ne… če si dostikrat v gorah. Igor se je vrnil do Lojza na obisk, jaz pa sem nadaljeval proti vrhu. Pot je dobro sledljiva in razen manjsih obvozov prisel do vrha brez posebnega iskanja. Razgledi bogovski… Jesenske barve na povratku skozi bukove gozdove ob stari cesti pa prelepe.