n3jc - Zadnja sporočila

Ker na internetu v naglici nismo nasli nobenih opisov za Capu Suariccione (1433m) in Capu di Melu (1562m), a smo vseeno sli, puscam tu kratek opis.

Kuclja sta padla v oko na zemljevidu, ker sta bila ravno nad nasim prenociscem. Startali smo iz ceste, ki se spusca iz prelaza Col de Vergio proti zahodu. Po prijetnih kolovozih do krizisca poti (slika 1), od krizisca pa v smer kontra vsem kazipotom: v gozd po brezpotju/stecinah v smer proti Capu Suariccione. Od tam vodi grebenska potka proti vzhodu, naslednjemu vrhu (Capu di Melu) se sicer izogne, ampak vrh se da doseci z minimalno truda po lahkem brezpotju. Ce bi nadaljeval v isti smeri, je naslednji vrh Capu a Rughia (1712m), a zal je zanj zmanjkalo casa.
Pod crto: zelo lepa skromna tura, ki ne nudi prestiza ampak mir: na njej nismo srecali nic ljudi, le ogromno krav, koz in pujsov.

Ob fotkah sem dobil "deja vu" moment, in sem ugotovil od kje: o spustu iz Visoke Peči dol v Malo Pišnico je pisal Prle v svojih Grebenih (Ciprnik - Mojstrovka). Omenja bele tolmuncke, rusje, slap in skoke, vse kar je na fotkah. Spuscal se je po vrvi (vrvice predhodnikov). Pa ko gres v Malo Pisnico, raje naredi pripravo; ti jo zdaj bos , ampak za ostale: lovska pot ima na neki visini odcep za Ciprnik, ampak ima tudi nepriporocljivo nadaljevanje dalec naprej, ki slovi kot izredno nevarno za zdrs.

Par let stare informacije, ne vem ce se je vmes teren kaj spremenil (podori ...). Lahko primerjas slike s svojo izkusnjo.

Pogled z vrha prodov proti Kukovi spici kaze slika 1. Grapa o kateri govoris sklepam da je tista ki gre posevno cez sliko in ima v spodnjem delu snezisce?
Jaz sem se drzal desne. Najtezje mesto je bilo kratko ampak sigurno tezje kot lahka dvojka. Za njim se je dalo umaknit se bolj za rob (ni vidno iz prve slike), kjer se vate "zareži" amfiteater (slika 2, slikano s snezisca v tej steni). Od tam naprej pa z nekim ne pretezkim poplezavanjem proti vrhu Kukove spice (pogled v smeri vzpona kaze slika 3).

Imas v opisu poti na hribi.net ... Mihelic pa v severnih pristopih takole (skladno s hribi.net opisom):
Vrata - Bivak: 2.30h
Bivak - vrh: 3h
Sestop: 4h
Skupaj: 9-10 ur

Do Bivaka bi rekel da pot ni nic posebnega, zna pa ze zjutraj pect sonce. Do Zadnjega doleka je potem par prijetnejsih delov kjer je potka cez trave, in smotanih po kamnu in meliscih (skupaj s pripeko pije energijo). Tehnicna zahtevnost ki je resna pa se zacne od Zadnjega Doleka naprej. Te pa lahko ze pot do tja ze kar fino zmatra.

Za gor kar racunaj vsaj 6 ur. Ce bos v praksi malo prej, ne bo hudega. Soncna pripeka bo stalnica. Vode ob poti se ne spomnim (neka votlina je ob poti ampak ne vem ce z vodo) in bi je na tvojem mestu vzel ful, raje ne bi racunal na sreco s snezisci.

Sem sel s kolesom vceraj cez Vrsic - zapornice so dvignjene na obeh straneh in pri njih nihce ne zaracunava.

V vednost, koriti pred in na planini Zgornja Krma (ob markirani poti) sta povsem brez vode, vsaj v petek sta bili.

Pravilno! Nadaljuj

Kar blizu

Ne

Kje?

Tezavnost je vecja in po mojih izkusnjah drugacna kot na lazjih (ne lahkih!) popularnih martuljskih (spica, kriz, oltar, mala ponca). Bil tu 6 let nazaj, obrnil sem nekje na slabi polovici vzpona do vrha iz prodov, po tistem ko se je ob rahlem dotiku z roko iz pobocja odlepil velik kos skale, zgrmel dol in me h sreci ne pometel s sabo. Ob vseprisotni nalozenosti na strmem terenu sem sklenil da bi bilo morda to dovolj za tisti dan in zaenkrat se nisem zacutil klica da bi se vrnil.

Pri poti na Kukovo spico oz kvecjemu kak streljaj stran

V primeru Oltarja obstaja pravzaprav presenetljivo dober odgovor, in sicer: za spoznat se s temi konci, gres za prvic na Splevto. Bo kar lep celodnevni izlet. Pa lahko gres malo pokukat proti nadaljevanju na Oltar. Seveda pa se tudi pri poti na Splevto da posteno zatavat, sploh na poti navzdol in ni za zacetnike. Za Oltar se pa da zatavat se bolj in tudi zaplezat za zraven - kaksen "umetnik" je ze kdaj tudi kake mozice zavajajoce postavil (vsaj zavajajoce za pohodnike ki iscejo normalko).

Ce gres prvic na Splevto se zna zgodit da se bos prvic tudi malo lovil, vsaj jaz sem se kar zelo pri spustu cez Rdeci potok. Ko gres potem naslednjic na Oltar in ko te gora malo zdelala, bos se malo lazje vracal ce bos pot ze poznal.

Dodatek "za piflarje": res je Zob v Klemenci peci

Ne. Zgleda da ni tako ocitno zato bom kar razkril odgovor. Tik preden se pripeljes do Logarske, je ob cesti pocivalisce z vecjim parkiriscem. Ta rogelj se vidi s tega pocivalisca, ce pogledas iz ceste v smeri Klemence Peci. Nisem pa ziher ce gre za rogelj, ki se drzi Klemence peci (ime mu je Zob, nanj grejo tudi plezalne smeri), ali ce je to nek drug rogelj "osamelec" ki se nahaja v neposredni blizini.

Naj nadaljuje en izmed vaju oz. kdorkoli

Vroce zelo zelo blizu si.