n3jc - Zadnja sporočila

Ker na internetu v naglici nismo nasli nobenih opisov za Capu Suariccione (1433m) in Capu di Melu (1562m), a smo vseeno sli, puscam tu kratek opis.

Kuclja sta padla v oko na zemljevidu, ker sta bila ravno nad nasim prenociscem. Startali smo iz ceste, ki se spusca iz prelaza Col de Vergio proti zahodu. Po prijetnih kolovozih do krizisca poti (slika 1), od krizisca pa v smer kontra vsem kazipotom: v gozd po brezpotju/stecinah v smer proti Capu Suariccione. Od tam vodi grebenska potka proti vzhodu, naslednjemu vrhu (Capu di Melu) se sicer izogne, ampak vrh se da doseci z minimalno truda po lahkem brezpotju. Ce bi nadaljeval v isti smeri, je naslednji vrh Capu a Rughia (1712m), a zal je zanj zmanjkalo casa.
Pod crto: zelo lepa skromna tura, ki ne nudi prestiza ampak mir: na njej nismo srecali nic ljudi, le ogromno krav, koz in pujsov.

Odgovarjal sem v vrstnem redu spredaj - zadaj.

Kateri vrh sem slikal?

Jerebikovec in Kamnati vrh?

Zadnja fotka! V takih meglicah so ti konci skoraj najlepsi.

Bela - Presedljaj?

Zelo fejst Martuljek .

Tončkova jopica je na varnem pri meni, s snegom je tako kot je rekel oz. danes je bilo ze malo bolje - cepin je ostal na ruzaku, dovolj so bile palice.

V Vratih sem bil prvič odkar so novi režimi parkiranja in zapornice. Sistem je tak: na vhodu pritisnes za listek, prepozna ti tablico, na izhodu iz doline gres na avtomatsko blagajno in placas z bancno kartico. Za celodnevno parkiranje za avto ta trenutek placas 15EUR.

Kukova Špica po nekaj letih je precej prijala, še vedno je vse kot po starem. Fotkal sem precej kaotično, dodajam nekaj slik iz ture.

Kako je kaj s snegom? Grem jutri morda tja

Aplikacija maPZS podpira, da si zemljevid preneses, da dela, tudi ce nimas signala. Sem sprobal in dela, nisem pa se preizkusil na terenu.

mary pravilno. nadaljuj!

Ne

Včeraj od Korenskega sedla do Vošce in nazaj, večinoma ozko ob mejnem grebenu. Prijetna tura. Od daleč zgleda kot da se je treba samo dvignit na Jerebikovec in potem it naravnost, ampak vmes se nabere nekaj občasno precej strmih spustov in vzponov, ki spijejo več energije kot bi si mislil, ko čez palec sešteješ razlike med vršički na poti. To pride malo bolj do izraza pri povratku. Če nameravate prihranit energijo z delnim povratkom po cestah na slovenski strani, priporočam da slednje splanirate vnaprej, jaz sem pri povratku naredil krajši obvoz okoli Velike Bavhe in nisem prihranil tako rekoč nič, ker sem se moral vrnit nazaj na višino skoraj enako obvoženemu vrhu. Med potko se občasno odkrije razgled na obe strani meje, ampak bolj v omejenem obsegu. Glavno razgledišče na turi je Vošca, ki itak ne rabi komentarja. Nekoliko dolgočasen začetni vzpon na Jerebikovec pa zasije pri povratku, zaradi mehke in enostavne poti.

Namig: drugi odgovor je zadel gorstvo

Dvakrat ne. Je pa drugi odgovor blizje kot prvi

Kje?

Pred kratkim sem ponovno obiskal Tuhobić. Res lep hrib ki predstavlja del meje med "primorskim svetom" in gozdno notranjostjo Gorskega Kotarja. Puščam nekaj namigov za pohodnike.

Iz Benkovaca Fužinskega: velik plus te variante je, da se ob lahko gre še na Jelenčič (meni všečen gozdni hrib) in se zavije po poteh, cestah in vlakah še na vršičke v okolici, npr. Kosa, možnosti za lahkotno raziskovanje je kar nekaj.

Iz Gornjega Jelenja desna varianta (po micamaca postu): ok in luštna lahka pot.

Iz Gornjega Jelenja leva varianta: raven makedam in res strm vzpon, zelo tečen za navzdol. Oba neatraktivna (pa imam res nizke standarde). Ne priporočam. Desna je veliko boljša.

Na Tuhobiću je vedno lepo posedet in gledat morje ... Ko smo že pri Gornjem Jelenju, tam blizu se nahaja zelo lep vrh Vela Pliš s še lepšo okolico. Izlet nanj je kratek, ampak v bližini je več vrhov za katere zgleda da bi se jih dalo povezat v en lep malo daljši izlet (nisem probal).