Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
  
Anketa
Ali se s Smokuškega vrha (1122 m), vidi Bohinjsko jezero?
Glasuj
nejcf / Zadnja sporočila

nejcf - Zadnja sporočila

Začete teme:
nejcf15.8.2018 21:55:54
Za letošnje počitnice smo želeli iti nekam daleč, a smo hoteli, da bi imela destinacija čimveč krajših in daljših pohodniških poti. In tako je padla naša odločitev-Reunion. To je otoček vzhodno od Madagaskarja, približno 10-krat manjši od Slovenije, a je vseeno tako pokrajinsko raznolik. Ujeli smo najprimernejši čas za obisk, saj je julija in avgusta tam zima in s tem sušna doba.
Na internetu je polno strani z opisi različnih poti (večinoma v francoščini). Žal pa smo kasneje ugotovili, da so navedeni časi in višinske razlike velikokrat napačni.
nejcf2.7.2018 8:21:09
V petek sem obiskal ta malo manj znani vrh med Vojskim in Kanomljo. Dež po zahodni Sloveniji je ravno ponehaval, zato razgledi niso bili taki kot so lahko.
Komentarji:
nejcf25.9.2022 23:27:09
Lubadar prav imaš!
nejcf25.9.2022 21:40:04
Bojan, zanimivo uganko si postavil.nasmeh 5 min od katerega vrha je bila narejena tale slika?
nejcf24.9.2022 21:00:30
Vratca nad Češko kočo?
nejcf18.9.2022 13:27:33
Hvala vsem za odziv!nasmeh Ja, višine imajo res svoj čar, še posebej v malo drugačnih predelih sveta. Za naslednje leto imam planirane nove cilje, če bo le čas dopuščal. Miran, se mi zdi da se vaju spomnim iz našega srečanja na Brdu pri Lukovici.
nejcf17.9.2022 10:30:12
Letos poleti sva se z mami pridružila agenciji Izimanija in osvojila najvišji turški vrh Ararat. Za ta podvig sva se odločila kot obeležitev vseh pohodniških let in proslavo moje končane mature. Hkrati pa me je tudi zanimalo, kako bo višina vplivala name na 5000 metrih, saj imam v načrtu tudi gore precej višje od tega. Ararat pa je tehnično povsem enostaven in zato primeren cilj.

Iz Ljubljane smo preko Istanbula odleteli v Igdir in se odpeljali v mesto Dogubayazit na dobrih 1600 metrov višine. Naslednje jutro smo se po res slabi cesti peljali mimo vasi Cevirme in na koncu ceste začeli s hojo. Pot do kampa 1 na višini 3200m je bila precej položna in travnata, a kar dolgotrajna. Prehiteli smo tudi ogromno iransko skupino.

Po precej slabo prespani noči je sledil dan aklimatizacije do kampa 2 (4200m) in spust nazaj. Več ali manj smo se vzpenjali v nešteto serpentinah po šodrastem terenu. Velikokrat smo se morali umikati konjem in mulam, ki so kampu dostavljali opremo, hrano oz. kaj drugega. Po krajšem počitku smo se ponovno odpravili nazaj dol.

Naslednje jutro je bilo treba teh 1000 višincev ponovno narediti. Do kampa 2 smo prišli nekje sredi dneva in po kosilu nekaj časa počivali v šotorih. Celo popoldne in večer je neusmiljeno močno pihal veter, ki je precej oviral uspešno opravljanje »ta dolge« potrebe na skalnem robu nad kampom. Z roba sem videl na vsake 5 min kakšen skalni podor, ki je grmel izpod vrha v bližnjo grapo. Večerja je bila že okoli 17.30, po šesti smo odšli vsi počasi spat.

Ponoči smo štartali malo po eni in hitro prišli v dolgo kamnito strmino nad kampom 2. Precej me je spominjala na streho Grintovca, le da je imela večji naklon in bolj ogaben teren. Po slabih 3 urah se je začelo daniti, odprl se je razgled na senco Ararata in kamp 2 daleč spodaj. Nato smo prišli na grebenček in na okoli 5000m do snega. Tu je začel pihati res močan veter, ki je močno oviral natikanje derez. Na snegu smo vsi dobili ponoven zagon in v dobre pol ure stali na vrhu Ararata. Veter je pihal tako močno, da na momente nismo mogli stati povsem pokonci. Po isti poti smo se spustili mimo kampa 2 vse do kampa 1 in si tako za naslednji dan prihranili le zadnji kos poti.

Bil je zares izreden teden, katerega besede ne morejo niti približno opisati. Imela sva tudi to srečo, da sva dobila super skupino in vodnika, s katero smo se od začetka odlično ujeli.
nejcf16.9.2022 10:21:58
Med kampiranjem po Avstriji prejšnji teden sva s prijateljem med drugim osvojila tudi ta vrh. S prvo žičnico sva se pripeljala malce nad Hannoverhaus in po granitnih ploščah začela s prečenjem proti obema Ankogloma. Ravno, ko sva bila na vrhu so se po njem podile meglice, sva pa imela lepe razglede malce nižje. Srečala sva tudi nekaj Slovencev, to so bili tudi edini, ki sva jih kjerkoli v Avstriji.
nejcf6.7.2022 20:57:27
Že do Rateč sva šla z avtobusom. Z Vršiča pa tudi do Kranjske Gore z busom, ki vozi zdaj čez poletje.
nejcf5.7.2022 12:28:10
Po končani maturi sva se konec prejšnjega tedna s prijateljem zasluženo za nekaj dni odpravila v Julijce. Prenočila sva v Tamarju in se navsezgodaj nadaljevala proti Jalovcu. Na Kotovem sedlu sva srečala planinca, ki se je na grebenčku že malo nad sedlom odločil obrniti. Pot do vrha je krušljiva, a zelo lepa. SVK se po mojem mnenju ne splača imeti s seboj, a naj vsak presodi sam. Proti vzhodu so se začele nabirati meglice, zato sva se spustila proti Špički in naprej na Vršič. Ta pot se res zelo vleče, presenetila me je tudi precejšnja zaraščenost. Sem mislil da tu hodi več ljudi. Na Vršič sva prišla ravno v času, ko je helikopter iz Mojstrovke odpeljal planinko z zlomljenim gležnjem.
nejcf10.8.2021 14:16:58
Meni je vedno pot s Kredarice na vrh veliko hitreje minila. Pa tudi za dol mi je bila bolj prijetna, ker ni toliko šodra kot proti Planiki. Ima tudi več varoval, a je bolj izpostavljena. Kot je rekel predhodnik, pa je vsaka ocena zelo subjektivna.
nejcf23.7.2021 14:38:12
Stegovnik je pravilen odgovor
nejcf22.7.2021 20:15:25
nejcf22.7.2021 16:40:20
Na kateri vrh gremo tu mimo?
nejcf17.7.2021 16:50:00
nejcf1.5.2021 16:20:42
Sem vedel, da bo lahkanasmeh
nejcf1.5.2021 15:38:59
     
Copyright © 2006-2022 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki