janezs73 - Zadnja sporočila

Lepo vreme v Lombardiji sem izkoristil za obisk dveh sosednjih vrhov Corna di Caspai in Nasego.

Na prvo sem štartal iz vasi Lodrino. Pot nas hitro popelje pod južne stene (množica stebrov v strmem travnatem/gozdnatem pobočju), kjer se ferata začne s prečenjem lepe plate (C). Sledi množica plat (B do C), zajed (nekatere D), poličk, lašt (C), grap. Večinoma gremo v levo, včasih tudi gor ali dol, vedno sledeč lepim naravnim prehodom (kar ne pomeni, da so vsi enostavni). Proti koncu sledi navpična stena, kjer ferata pokaže tudi svoj bolj športni značaj (D/E). Za razliko od večine avstrijskih športnih ferat, ki včasih rinejo po ploščah brez nekega občutka za estetiko, ima ta ferata "svojo dušo", močno spominja na slavne dolomitske ferate (v Brenti!).

Popoldne sem se iz sosednje vasi Briale povzpel še na Nasego, po istoimenski ferati. Do parkirišča nas pripelje betonirana pot (ozko in občasno strmo!). Od enega od parkirišč (ki so v poletni sezoni nabita) hitro pridemo do vstopa v ferato (nad meliščem proti vzhodu). Ferata se na vrh vzpne v 5 delih (C/D, D, D, D/E in D), z vmesnimi travnatimi vložki. Zadnji del je slabo označen, zato se ga spregledal v prvem poskusu. Spust preko koče Nasego.

Vceraj sem obiskal [url=www.ferratecasto.com]ferrata park[/url] blizu vasi Casto severno od Brescie. V njem je 18 ferrat, visin vecinoma med 40 in 65 m. Ker Casto lezi nizko (nadm.v. cca 350 m), bi clovek pricakoval, da ne bo premrzlo. A se pozna, da je to zaprta dolina, podobna nasi Baski grapi, kjer se hladen zrak zadrzuje in je zato temperatura bistveno nizja kot pri komaj 30 km oddaljenem in ne bistveno nizje lezecem Gardskem jezeru.

Zaradi zmesnjave z ocenami, sem nekatere ferrate plezal v napacni opremi, tako po nepotrebnem preobremenil roke in na koncu preplezal le 9 ferrat.

Tudi ferrata skozi sotesko Luina nikakor ni lahka (po njihovem bi imela oceno A/B). Ker pri precej prehodih visis na rokah, so zagotovo tezavnosti B/C, ce ne C, nikakor pa ne A/B.

Sicer pa je pozimi tam mirno, obiska malo, zato sem imel veliko casa za fotografiranje.

Ocene preplezanih ferrat
(oznaka ferrate : njihova francoska ocena .. prevedena v avstrijsko oceno .. moja ocena):
st.15 : AD .. B/C .. C
st.14 : TD .. C/D .. D
st. 6 : PD .. B .. B/C
st. 5 : TD .. C/D .. D
st. 7 : AD .. B/C .. D, morda D/E (podobna mesta v Zelezni kapli)
st. 8 : TD .. C/D .. D/E, mesto E (podobno mestu na nasi desni Zelenici)
st. 9 : AD .. B/C .. B/C
st.10 : TD+ .. med C/D in D .. D/E ali E
Stretta di Luina: F+ .. A/B .. B/C ali C

najtezji, ki pa ju nisem preplezal, sta nad parkiriscem (obe visita ven vecino 55 m):
Colpo di Strega : ED+ .. E .. po moji oceni E/F
Arcobaleno : ED+ .. E .. E/F, morda celo F (zgleda tezja od C.d.Strega).. je pa res, da ima ponekod dodatne kline poleg jeklenice, zaradi cesar je vsekakor lazja kot Arena Variante v Avstriji

upam, da vam bodo prisle informacije prav.

čista lepota!

krasno!

Še moje izkušnje:
- okoli Pšenka po travah gor je res dalec najlazje;
- po zlebu/grapi direktno izpod Gulc na sedlo pred vrhom Škrnatarice ni noben problem v kateremkoli letnem času - oba skoka sta dovolj enostavna, plezanje ceznju lazje od cesarkoli v blizini, predvsem pa nista izpostavljena, grapa sama ni niti priblizno tako zaguljena kot Rokavski ozebnik (to je povsem druga kategorija iz vseh moznih perspektiv), gre gor in dol, tudi brez snega, se najbolj problematicna zna biti grapa v zadnjih izdihljajih zime, ko je v skokih se kak velik kos snega, pod njim pa ze prevec zraka in se zna kaj podret; vrsni problem je obvladljiv po levi, v bistvu je en sam resen gib, kjer je treba znati prav prijeti in postaviti telo, nazaj pa se vedno spustim po desni in imam zato vedno svoj strik (ne zaupam tistim visicim prusikom, ki so tam ze leta izpostavljeni UV) - za dol je leva stran prevec izpostavljena in ce te prime panika, ko morda ne najdes pravega stopa, zna postati nevarno - to resi strik, tista kila in pol zraven ni vredna tveganj, ce nisi res ziher pri plezanju trojk dol;
- po "poletni" varianti pa po spletu okoliscin se nisem hodil, vedno so bile v blizini neke meglice in zato se nisem imel prilike iskat prehodov; sklepam pa, da so bolj odprti kot zleb/grapa sama, po opisih sodec pa ne morejo biti tezki (ce jih seveda ne zgresis)

Če je čas za transit omejen (?), kaj se zgodi, če voznik parkira na drugih parkiriščih - recimo pri Erjavčevi in tam plača parkirnino? A kdo ve?

N3jc - hvala za priporočilo. Sem res dal komentar pod izlete Ruski križ - Križ. Če še kdo vidi, kam je še vredno takle komentar postavit, bom hvaležen. Upam, da tole koga, ki ni dovolj izkušen, odvrne od ideje o sestopu/pristopu.

Odlična tura, čestitam!

Vpisne knjige pa res že dolgo niso zamenjali!

Vitan, hvala za čestitke!
Prehod z O na VR je bil že moj četrti, prvič sem sam odkrival prvi 2/3, drugič sva s kolegom v nadaljevanju še 2x zaštrikala, a prišla do VR, tretjič sem iskal drugačne variante sam (seveda sem prej prebrskal pol spleta, tule na tem portalu sem dobil par izjemno dragocenih nasvetov), tokrat je šlo precej gladko.
Od vsega sta najpomembnejši intuicija, ki si jo zgradiš z leti, in opazovanje konfiguracije terena na mestu samem. Seveda pa niso vsi očitno enostavni prehodi tudi tisti, ki te gledano prečenje v celoti, najlažje oz. najhitreje pripeljejo na VR.
Na tem delu je tudi precej uporabnih možicev, v zadnjih letih pa tudi precej novih svedrovcev na vsakih 30m (predvidevam, da so jih zavrtali vodniki), ki ti tudi izdajajo, da si na pravi poti. Isti svedrovci so tudi na sidriščih za spuste. Možici so večinoma na izpostavljenih rebrih in so dobro vidni, vmes so žlebi in grape čez razne podrtije, kjer se moraš znajti.

Upam pa, da je še kdo mnenja, da bi se moralo glede Kriške stene kaj ukreniti. Če se že noče ali ne zmore zavarovati poti, kot je treba, pa vsaj pot prekategorizirati ali eksplicitno napisati, kaj te tam čaka (v obeh smereh).

V četrtek in petek dan za lep Martuljški venec nad Krnico. Popoldne na enko v Dnino, za mano še dva mladeniča (ki sta jo naslednji dan mahnila v steno Rakove špice). Zjutraj do konca melišč in prvič s te strani na Oltar - smer logična, seveda pa v sredini pomaga očitni smerokaz v obliki viseče vrvi! Z Oltarja po že znanih prehodih na V.Rokav, potem pa kontrolirano spuščanje do Rokavške škrbine (varno po vrvi, čeprav vem, da gre brez - a tako dolga tura ima zame svoja pravila) in še naprej čez previs do melišč v Kotlu. Od tu logično na Škrlatičino ramo (in tokrat brez vrha) dol v Zg.Dolek ter nazaj gor na Rdečo škrbino, potem pa naokoli pod D.Gamsovcem in Gubnim do začetka spusta čez Križko steno. Tole zadnje dejanje je meni osebno najtežje, morda tudi zaradi težkih spominov. A po pravici povedano mi ni jasno, kako se lahko taka pot kategorizira kot zavarovana pot oz. kako se pot tej poti varno spuščajo ljudje, ki imajo manj izkušenj. Nenazadnje je to edini uraden spust na sever med Vrtaškim Slemenom in Prisojnikom. V Krnici ravno pred mrakom in potem s kolesom v KG.

Martuljek božanski, za dušo, ostalo po SLO standardih. Nisem prepričan, da je ostalo lažje od osrednjega dela te ture.

Sonce pripekalo kot za stavo, edini (miniaturen) ostanek snežišča (iz katerega bi bilo kaj vode) je trenutno še v zg.kotanji V.Dnine. V Kotlu ni več snega nikjer, naprej do Križa tudi ne, razen v eni super globoki luknji tik pred križiščem za B4 (a se v njo ni mogoče brez kompliciranih manevrov spustiti do snega).

Mogoce nasvet pri branju vremenskih napovednih modelov:
Jaz tipično pogledam dva visokoločljiva modela (ALADIN in ICON-D2) ter modele, v katere sta ta dva vpeta (ECMWF in ICON-EU), in če se kraj precipitacije v 3h časovnih oknih razlikuje za mnogo več kot je ločljivost teh modelov (cca 2km), potem pomeni, da je atmosfera v zelo labilnem stanju in bo na precipitacijo vplival že manjši premik mešanja zračnih mas na različnih višinah, kar pri vremenu lahko pomeni tudi prek 100km stran.
Šele kot sta napovedi omenjenih dveh modelov podobni (ni nuno da krajevno enaki), jih lahko beremo bolj "dobesedno".

Trenutno je stanje atmosfere (v modelih in v resnici) izredno nestabilno. Vsak od nas, ki v hribe zahaja že dolgo, ve, kaj to pomeni.

Upam, da je vsem jasno, da priložena ortofoto/satelitska slika ni slika prelaza Vršič, niti karta sirse umestitve (desno spodaj).
Nič od tega ni niti približno podobno realnemu stanju (poglejte lokacijo parkirisc, cest, ovinkov, lokacijo Tičarjevega doma, vrha prelaza, itd.).
Vsak komentar je odveč.

Tudi o tej trasi sem razmišljal, Tone, a na koncu nisem bil ziher, ali je kje kako težje presenečenje, pa sem rekel, verjetno je greben najlažji (sledil istem nasvetu v Slovenskih stenah in M&M blogih).

n3jc: iz tvoje prve slike sem izrezal zgornji del grebena in označil detajl, ki me zanima - sam sem šel v smeri leve puščice (ki mi je bila zagotovo težja od II), zanima pa me, ali je v smeri desne puščice kaj lažje?
To je tisti del, ki sledi ozkemu stolpiču pod označeno stopnjo v grebenu (na sliki se ga ne vidi dobro).
Čeprav me sneg na tvoji sliki 3 malo bega, mislim, da ni isti detajl.

Eno vprašanje za poznavalce:
Dva dni nazaj sem plezal po temle grebenu iz Kukovih prodov na Kukovo špico. Ker v najtežjem delu (označen moj izstop iz dela na sliki, gledano skoraj z vrha KŠ) nekako nisem našel lahkega prehoda težavnosti II na desno (tam je bil od spodaj gor gledano en razbit žlambor/neizrazita grapa, ki mi je od daleč zgledal težji kot plata na levi, kjer sem potem prišel na označeno ramo, a ta zagotovo ni bila le II - žal nimam slike od spodaj), me zanima, kje sem prehod spregledal?

Čestitke vsem - Rokavi zares nikoli ne razočarajo!

Seveda LISAC. Vidim, da si lani opravil s 7. etapo (to imam jaz se letos v planu), potem pa mi ostaneta se dve ultra zaguljeni - 2. in 4. Vprasanje, kdaj bom zbral pogum zanje.