Janezs - Zadnja sporočila

Začneva pri jezeru Landro, kjer se začne mulatjera,zjutraj je še v senci, v zgornjem delu je že precej poškodovana in je potrebno malo več previdnosti zaključek poti pa je zopet enostaven Malo si pogledava okolico. Sestopiva po isti poti in se odpeljeva proti treh cimah

Izhodišče sva izbrala v Roveredo
Po nadelani poti (mulatjeri) št 424, ko se vzpneva na višino 1900 m se kar nekaj časa gibljeva, na tej višini ,seveda 50 višincev višje ali nižje. Malo pod vojaškim objektom prideva na stezo 525. dostop zaradi plazu kar oteškočen. Pred vojaškim objektom zavijeva levo in po precej uničeni tudi zarasli mulatjeri greva na sedlo, fonderis. Tu se nama pokaže precej znano pogorje.Na sedlo zavijeva,levo na vrh. Danes lepo vreme, seveda na soncu vroče. Vrneva se po isti poti v dolino.

Tudi z Romano sva nekaj krat prehodila to pot, enkrat sva šla še na Magdalensberg po avto. Tako sva prehodila ves krog. Vedno začneva pred glavnino, da ne hodiva v gužvi, najin čas hoje traja, 8-9 h. Vedno se najde kar nekaj, nama podobnih pohodnikov. Sva pa že hodila, celotno, izven tega romarskega časa.

Ko, sem se naveličal dela, sem šel na Olševo, z Govševe planine, do Lovske koče je večinoma kopna pot. Višje v Mrzlem dolu, je še dosti snega. Sledil sem stopinjam. Hodcem, pred mano, se je precej ugrezalo. Na grebeno se težave z snegom končajo. Na Vrh, se pride skoraj po kopni stezi.

Razmere z malo snega in kopnine na sončnih legah, sem izkoristil za sanacijo planinske poti, Sleme- Olševa. Veter še vedno podre kakšno suho drevo na pot. Na travniku, pri prvi strmini je še nekaj snega. Pod snegom je še nekaj ostankov drevja, od sanacije gozda. Od tu naprej je steza markirana in očiščena.

Z vzhodne strani, spodnje sleme, pot popolnoma kopna do " babje riti ", ( prva strmina). Potem se začne trd sneg. Tudi po grebenu, je za ta čas, premalo snega. Pod Govco na izpostavljenem mestu je precej kopnine.

Pa ja ni toliko pomembna, debelina snega, če poznaš pot od koče proti vrhu. Vzameš seboj krplje, dereze, nekaj , hrane pijače in potegneš špuru. Če bo preveč snega se utrujen obrneš in greš nazaj v dolino, ko, se spočiješ, čez kakšen dan, ponoviš akcijo. Pa je stvar opravljena.

Kje ste bili takrat, ko so se po Pohorju gradile ceste, Žičnice, hoteli, razni stolpi, igrišča takrat niste pomislili na neokrjeno naravo. Vetrnice, bodo verjetno postavljene, povsod, kjer bo kaj pihalo po SLO. Jaz sem se jih že navadil, s hojo po Evropi.

Danes, sem šel pogledat, na Olševo.

Cesto po dolini Koprivne še na nekaj mestih, sanirajo, tako, da je potrebno, če imaš srečo malo počakat. Drugače je cesta lepo prevozna, v mislih imam tudi makadam do, Govševe planine. Steza , od Foršnerce dalje, zasnežena, trda. Snega ni veliko. JUžna stran popolnoma kopna, tako, da sem lahko, krampal.

Tudi danes sem delal na Olševi. Lep sončen dan mi je pomagal, da mi je hitro mineval čas. Bilo je nekaj pohodnikov, Lahko, pa bi kdo izmet vas prišel pomagat, pa bi se učili slovenščino. Vse skupaj bi bilo brez haska, kar je ugotovila, že pred leti, učiteljica. No pa saj vas razumem, če ste brez dela. Po razširjeni stezi se bo lepo hodilo, z vejico ali brez.

Ko jaz čistim štinge, me Romana čaka in opazuje okolico. Ko greva po grebeno Olševe, mi reče, Da je veter majal borovje in, da je v grmovju videla, rdečo tablo. Povem ji, da je mogoče tabla, ki sem jo jaz pred leti, ko sem postavljal drog, iskal tudi pod snegom, kasneje po okolici, nisem je našel. Sedaj pa mi jo ona najde. Drugi dan sem jo šel iskat. ker ni bilo vetrne pomoči, sem jo s težavo našel. Bila je kakšnih 6 m. Od mesta, ki je stal drog. Grem ponjo v borovje in montaža. Lej ga zlomka, Objemke ne pašejo. Na koncu, sem slavil zmago. Tako se je končal moj drugi dan dela po Olševi.

Včeraj sem si vzel čas za dnevni ogled poti Sleme, Govca.
Ko se hoja začne v strmino je zopet nekaj podrtega drevja na stezi, najbolje, da se gre kar po vlaki gor na sedlo. Moti me, da nekaj smerek, leži tam, že od zime. Tega se veseli lubader. V bližini izvirčka, je na delo lubader. No mene je zanimalo stanje poti, kjer sem pustil nekaj znoja. Skopana steza se odlično drži, niti sledu o kakšni deroči vodi. Slaba stran je samo porasle koprive in nekaj grmovja. Veliko tega sem že včeraj izpulil, ostalo še bom. Tudi pri stopnicah ni kaj popravljat. Verjetno bo v kratkem, od lubaderja suho drevje padlo na pot. Klopci bom dodal kakšen premaz. tako bom nekaj časa mirno spal. Višje gor so, kakšne malenkosti, najlepše bi sedla košnja z nitko. Tudi stopnice nad Mrzlim dolu sem pometel, tako, da bodo lepo preživele zimo. Pod Govcu od stranim kupček plazu. Do vrha mi je šinilo nekaj idej- potreb, če bo čas in vreme bom še kaj po brkljal. Lp. JanezS

KRIŽAN-URŠLA ,ŽERJAV, ČRNA.

Sledi še zadnji vzpon za naša izčrpana telesa, ki ga opravimo vsak po svojih močeh. Na koči
Okrepčilo in sestop v dolino. Pri Kristavčniku zaradi ogledne ture, ni bilo težav, kljub razriti cesti. Sledi še hoja v Črno, tam so ravno fantje še za nas zaigrali nekaj domačih. Tako smo zaokrožili in končali hojo, po naših lepih gorah. Veronika Stočko je postala nova članica kluba 24. Čestitke.

Po Smrekovškem pogorju hodimo v lepem sončnem vremenu, na Komno, bi se dalo nabirat nateg, ker nismo zato tu, tega ne počnemo. Na domu sledi pijača in popravek opreme. Sledi hoja proti Slemenu- Križanu.

Sinoči smo si avto, z rezervno opremo in hrano, pijačo, zapeljali Bukovniku. Sedaj smo si jemali vsak svoje, stvari, ki smo jih imeli namen zamenjat. Potem, pa vsak po svojih močeh, preko Durc na Raduho. Potenja je bilo dovolj. Na rascepu za kratko odložimo rukzoke in se podamo na vrh. Z vrha takoj spust na Loko. Zaradi zaprte koče nadaljujemo hojo z lastno oskrbo.

Mi smo v petek v okviru K-24, začeli s hojo v centru Črne. V Pristavi smo si nadali rukzoke in se napotili v strmino. Kmalu po vzponu smo dvakrat prečili zemeljsko plazovino. Kasneje je šlo vse po maslo. Nad domom na Peci, leži podrto drevo čez stezo, ki pa ne prestavlja oviro.( Cesta, ki pelje na Jakobe je bila v " S " lepo poravnana z grederjem.) Verjetno je tako v celoti. Naša pot je bila lepo osvetlena od lune. Na vrhu zamenjamo preznojene majice, in se spustimo v koprivno. V skupini smo bili, Veronika, Kaja, Aleš, Jure ,Davor in jaz.

Čeprav sem šel čez Olševo v nočnih urah, sem se razveselil, da ujma na koroškem, saj, kar se, Olševe tiče, iz smeri, Govševa planina, Govca, Sleme, na mestih kjer sem obnavljal, planinsko pot, ni razdrla niti meter poti. Štenge pod kapšnico so v odličnem stanju, tudi razširjena steza pod Govcu proti vrhu v je dobrem stanjo. Vsako zimo pa se pogrezne nekaj metrov dolžine poti, mislim, da bo v letu- dveh se odpeljal plaz v dolino. Tudi steza proti Slemenu, skopana pred dvema letoma ( cik- cak ) lepo služi namenu. Steza skopana letos, takšna, kot sem jo skopal. Slabo je to, da so porasle koprive in osat. Tudi tu so štinge ,na svojem mestu. Klopce na svojem mestu. Nazadnje bom še v šali omenil markacije. So takšne kot sem jih naredil, narisal. (Izprala se je tudi polita barva.) Kot je napisal eden od zgoraj, (verjetno je imel v mislih, da bom markacije delal s kompresorju ). Negativci lahko grejo gor pogledat ocenit, gredoč pa pokosit visoko travo in bojo tako nekaj tudi oni naredili za planinski folk. Sledi, ki sem jih videl, pri delu v snegu od volka, so kasneje odgnale drobnico z planine. Ne popasen greben, predstavlja, kar dobro nevoljo z visoko mokro travo. Lp.