Fuciade, Passo San Pellegrino - Sasso Vernale
Izhodišče: Fuciade, Passo San Pellegrino (1900 m)
Čas hoje: 5 h 30 min
Zahtevnost: delno zahtevna označena pot, zahtevna neoznačena steza
Višinska razlika: 1158 m
Višinska razlika po poti: 1158 m
Zemljevid: Tabacco 1:25.000 (Marmolada)
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 3.878
 | 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Avtocesto med Trstom in Benetkami zapustimo v Portogruaru in sledimo avtocesti v smer Pordenone, Conegliano in Belluno, kjer avtocesto zapustimo in nadaljujemo skozi Belluno, Ponte nelle Alpi, Agordo, Falcade, smer Passo san Pellegrino. Kak kilometer preden pridemo na prelaz, zavijemo ob smerokazu za Baita Flora Alpina desno proti pašni planini Malga Boer (1808 m) in krnici Fuciade. Po kakem kilometru strme ceste mimo planine parkiramo na označenem parkirišču ob mostu čez Rio Cigole. Cesta gre naprej do vikendov, staj in koče Fuciade, a znak prepoveduje nadaljnjo vožnjo.
Možen je peš pristop tudi s samega prelaza mimo hotela Miralago.
Drugi možen dostop je skozi Karavanke – Spittal – Lienz – Cortina d'Ampezzo – Falzarego – Alleghe – Falcade – Passo san Pellegrino.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po položnem, sprva asfaltiranem kolovozu čez lepe pašnike v smeri ostenja nad dolino Val Cigolè, nad katerim kraljujejo vrhovi Cima Uomo, Punta Cigolè, in Sasso di Valfredda, mimo idiličnih hišk do koče/hotela Rifugio Fuciade, 1974 m (20 minut).
Na razpotju za kočo zapustimo široko mulatjero in nato čez pašnike sledimo poti št. 607. Udobne, enakomerne serpentine omogočajo razglede na oddaljene Pale di San Martino in na bližnje stolpe Cime Tascia in Torre Enrica. Na vrhu travnatega grebena vstopimo na obširna melišča v Val Cirelle, čez katere pelje udobna steza s številnimi okljuki. Pri smerokazu za Cima Uomo se dolina nadaljuje naravnost, mi pa obrnemo ostro desno in sledimo udobnim serpentinam po ogromnem melišču na prelaz Cirelle (2683 m, od koče 2 uri in pol do 3 ure, križ/kapelica).
Na prelazu se odpre pogled v zgornji del dolin Contrin in na elegantno piramido Sasso Vernale (3054 m), ki kraljuje nad nekoliko nižjim grebenom Ombretta, za njim pa je široka južna stena Marmolade in levo od nje Gran Vernel. S prelaza sta možna lahka polurna izleta po neoznačenih, a dobro vidnih poteh, na levo na vzhodni vrh Cima Cadina (2885 m), na desno pa na Punta Cigolè (2815 m).
Pot s prelaza nekaj metrov sledi oznakam za kočo Rifugio Contrin, nato pa zastavimo po z rdečimi pikami označeni stezi 612 proti koči Falier (oznaka na skali). Steza se nekajkrat vzpne in spusti po pobočjih Punte Cigole in Cime Ombrettola. Prečkamo nekaj snežnih jezikov, ki vztrajajo pozno v poletje, ter po drobljivem, zagruščenem, skoraj lunarnem svetu v strmejšem vzponu dosežemo grebenček nad prelazom Passo Ombrettola, 2864 m, (1 uro od prelaza Cirelle), s katerega pogledamo v dolino Vallon d'Ombrettola pod mogočna ostenja, ki jih ponosno razkazujejo Sasso di Valfredda, Formenton, Monte la Banca, Fop, Civetta in Pelmo.
Na prelazu je markacij konec. Spustimo se nekaj metrov proti koči v smeri Ombrettole, si nadenemo čelado, zapustimo pot pod najnižjo točko sedla, ter poiščemo pot ob južnem grebenu, ki sledi ostankom vojaške poti iz prve svetovne vojne. Razmeroma enostavna pot z nekaj izpostavljenimi mesti je zaradi krušljive kamnine posuta z drobirjem, zato pazljivo sledimo najbolj logičnim in očiglednim prehodom in ostankom vojaških ovir na vrh (možic, 40 minut - 1 ura od prelaza Ombrettola). Razgled v pravem vremenu je fenomenalen. Povratek (3h) postreže z ekspresno dostavo po ravno prav mehkih meliščih s prelaza Cirelle skoraj do izhodišča.
Ob poti: Koča Rifugio Fuciade (1974m), Prelaz Passo Cirelle (2683m), vrh Cima Uomo (3011m), vrh Punta Cigole (2815m), vrh Cima dell Bachet (2800m), vrh Cima Cadina (2885m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
Diskusija o izletu Fuciade, Passo San Pellegrino - Sasso Vernale
|
| Paglia28. 10. 2019 |
V nedeljo smo v verjetno zadnjem izjemno lepem vikendu opravili tole turo po zgornjem opisu.
Sem kar izkušen gornik z dolgoletno praksoin zato podajam svoje subjektivno mnenje o opisu.
Do sedelca Ombrettola je opis zelo natančen, uporaben ter pravilen.
Z sedla kjer te pričaka ključen najbolj zahteven del pa se nikakor ne morem strinjati z mnenjem, da je pot zelo enostavna. Možicev takorekoč ni, varoval seveda nobenih, potreben je vseskozi zelo previden korak da ne zdrsneš po zelo strmem ter z nevarnim drobirjem pokritem skalnatem pobočju. Edina pomoč so nekakšni kovinski , rahlo majavi polmetrski drogovi še iz prve svetovne vojne, ki pa se nahajajo le tja in sem v srednjem delu ključnega vzpona Za zelo izkušene gornike vajene vseh takšnih in drugačnih težav pa seveda vzpon predstavlja velik andrenalinski zalogaj.
Za vzpon smo potrebovali 5 ur, za sestop pa 4 ure. Razgled je bil seveda v nedeljo, ko lahko rečemo, da je bil dan za bogove fenomenalen, še najbolj na mogočno južno steno bližnje Marmolade.
Seveda pa če se odpravljate iz centralne Slovenije ( cca 320 km v eno stran ) priporočam nočitev en dan prej v Falcadu, kjer smo v mrtvi sezoni plačali app za 4 osebe skupaj 60 eur.
Če koga še kaj zanima lahko vpraša, bom z veseljem odgovoril.
|
|
|
|
| Pastirica28. 08. 2025 20:08:33 |
V torek sem stala na na tem prelepem a dokaj zahtevnem tritisočaku. Moram reči, da se kar strinjam z oceno predhodnika. Od sedla Ombrettola naprej je šlo po mačje. Že sam vstop ( vsaj dve varianti ) zahteva previden korak zaradi drobirja na skalah. Sledi vzpon po precej strmi grapi, kjer so mi roke prišle še kako prav. Pot se nadaljuje proti desni po dokaj varni stezici. Nato pa pride tisti del s ploščami in drobirjem, ki zahteva vso previdnost. Železne palice so bile v pomoč in vsaj tiste, ki sem jih uporabila, se niso majale. Sicer pa sem raje iskala stope in oprimke v sami skali. Povsem zadnji del je spet lažji.
Možicev je bilo tokrat dovolj. Imela sem tudi GPS sled in dva pohodnika pred mano, ki sem ju s sedla opazovala skoraj do vrha.
Za celo pot ( z ovinka proti koči Flora ALpina - passo Pellegrino) sem rabila 5,5 ure. S sedla Omrettola do vrha 50 min in prav toliko sestop na sedlo.
Če vrh primerjam s sosednjo Ombretto Orientale, se mi je zdel Vernale težji. Sem se pa s podobnim terenom srečala na Tofani.
Razgled z vrha pa jemlje dih. Od tisth redkih poznanih in do preštevilnih ostalih. Stupendo ( osupljivo)!
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.