Dolina Avpe / Val Aupa - Sernio (via normale - bližnjica)

Dostop do izhodišča:
Dostop za avtom po gorenjski avtocesti, na izvoz Jesenice zahod, mimo Kranjske gore v Italijo, skozi Trbiž do kraja Tablja, po it. Pontebba.

V Tablji se pelje skozi center (po cesti Via Macroni) in čez most potoka Pontebbana. Takoj za mostom se zavije DESNO (na Via Zardini) in takoj za podhodom pod železniško progo LEVO. Nato se sledi cesti in se drži LEVO oz. naravnost ter se kmalu opazi oznake za Val Aupa in oznako za konec mesta Pontebba.

Od te oznake se nato po cesti pelje še 14,4 km po asfaltirani cesti (mimo kraja Studena Alta, prelaza Cereschiatis, mimo oznak za kraj Saps in nato kmalu za Bevorchians).

Nato se dve cesti v razmaku nekaj metrov odcepita desno. Potrebno je slediti drugi cesti, ki se desno odcepi ZA mostom (fotografija tega mesta je priložena k opisu). Oznake so vidne šele, ko se zavije desno na cesto in tu se že na začetku ceste opazi tablo za Rif. Grauzaria, sentiero n. 437 (tabla v poudarjeni rjavi barvi). Cesti se sledi nekaj ovinkov višje skozi borov gozd, kjer se parkira na ustreznem mestu.

Možnost 2:V kraju Možac (it. Moggio Udinese) v Italiji se zavije za Aupasko dolino (it. Val Aupa) in sledi cesti mimo vasi Dordolla, za katero se čez približno kilometer dve cesti odcepita levo v pobočje (med njima je most; gl. slike). Prvi cesti se sledi nekaj ovinkov višje skozi borov gozd, kjer se parkira na ustreznem mestu.

Opis poti:
Opomba: pot je ob spustu za okoli 20 minut krajša od standardne vie normale, ob vzponu pa zaradi meliščnatega sveta bližnjica ne pride do izraza.

Vzpon se prične na zgornjem delu parkirišča, ki ga zaključi strm ovinek v desno. Tu se nekaj korakov še povzpnemo po asfaltirani cesti, nato pa po oznakah zavijemo levo na pešpot. Pešpot se kmalu razcepi, poti pa v naslednjih minutah sledimo dvakrat desno do širšega kolovoza, ki mu sledimo navzgor. Kmalu se desno odcepi naša pot 437, pozoren pohodnik pa bo tu na kamnu opazil tudi številko 1. Sledimo poti 437, kmalu je novo razpotje, kjer se levo odcepi pot proti vasi Grauzaria (paese Grauzaria) in mostu Dordolla (ponte Dordolla). Mi tu še vedno nadaljujemo desno in se vzpenjamo po poti, ki brez večjih ovinkov ali serpentin poteka proti zahodu. Borov gozd kmalu v celoti zamenja bukov gozd. V nadaljevanju prečimo studenec, ampak ker ta teče po blatnih tleh, tu ni mogoče natočiti vode. Vzpon po poti skozi gozd nas pripelje do razpotja, kjer nadaljujemo desno (levo je spet pot do vasi Dordolla in Grauzaria) in mimo nad opuščeno planino Flop (it.: Malga Flop).

Panoramske table ob poti, po fotografijah iz 1941, prikazujejo nekdanje življenje na tej planini, na kateri so zdaj le še ruševinasti ostanki zidov nekdanjih stanov, pašnike pa počasi krči in zarašča gozd.

Za planino sprva pot še poteka po gozdu, nato pa se pri slabše vidnih oznakah za kočo, do katere je še 30 minut, svet odpre. Pohodniku se tu pokaže mogočna stena in glava gore Cima della Sfinge (1847 m) in desno proti zahodu še Cima dai Gjai (1916 m). Med tema dvema gorama poteka strma a označena pot do sedla Portonat. Levo se že takoj ob gozdni meji odcepi pot za bivak Feruglio, mi pa nadaljujemo po lahki poti proti zahodu. Do koče se prečka še več hudourniških strug. V zadnjem klancu kakšnih 30 do 50 metrov pod kočo in ob zadnji izmed hudourniških strug se levo odcepi pot za sedlo Portonat (1860 m). Koča Rifugio Grauzaria je odprta v poletnem času, v njej je mogoče prespati. Ob koči je tudi pitna voda.

Za kočo se zavije v gozd in 45 minut sledi poti št. 437 do sedla Foran de la Gjialine (1551 m), s katerega se odpre odličen razgled na goro Sernio.

S sedla se zavije po poti, ki se spušča proti jugozahodu. V prvih nekaj minutah se že zavije na levo pot z oznakami 419 proti sedlu Forca Nuviernulis (1732 m). Po nekaj dolgih serpentinah se desno odcepi neoznačena pot. Ta pot predstavlja bližnjico, ki pride do izraza ob spustu (za gornike vajene hoje po meliščnatem svetu). Pot se sprva rahlo spusti med grmovjem in nato preči severna pobočja gore Nuviernulis proti zahodu. Kmalu pot preide v krušljiv ozebnik, kjer je pot celo označena. V nadaljevanju pot poteka po krušljivem svetu navzgor do sedla, kjer se ponovno priključi ti.i Via normale.

Pot z višino preide v krušljiv svet južno od gore Torre Ivano (1874 m) nato pa pot postane zahtevna. Pohodnika kmalu pričakata dve ločeni mesti s težavnostjo -I. Pot v nadaljevanju preide v grapo, iz katere se kmalu zavije / spleza (težavnost okoli I) v desno na polico nad njo. Na tem mestu je spust težavnejši kot vzpon, vendar teren ni prepaden, v bližini je tudi štant, kjer je mogoče uporabiti vrv.Od tu naprej pot preide na južna pobočja, je delno zahtevna, vodi po krušljivem pobočju proti severu in doseže vrh z vzhoda, kjer se nam pridruži tudi plezalna pot po severozahodnem pobočju gore.

Na vrhu sta dva križa, zvonec, žig pa je v koči Rifugio Grauzaria. 

Sernio je najvišja gora v tem delu pogorja in je zato odličen razglednik. Proti vzhodu izstopa bližnja Creta Grauzaria (2065 m), za njo pa je viden Čuk (Zuc dal Bor) (2195 m) in zahodni del Julijskih Alp z Montažem (2753 m) na čelu. Nekoliko južneje je tudi Kaninsko pogorje. V daljavi proti zahodu se dviga najvišja gora Karnijskih Alp, tj. Monte Coglians / Hohe Warte, za njo pa so na horizontu vidni tudi Dolomiti. Proti jugu so gore nižje, kjer se med drugim vidi Amariana (1905 m). Na severu pa se odpre še en neskončni niz gora z Visokimi Turami v ozadju.

Časovnica: Rifugio Grauzaria (1h 20 min); Foran de la Gjialine (2h 05 min); Sernio (4h 30 min).

Opis in slike so iz junija 2019.

Ob poti: Malga Flop (980m), Rifugio Grauzaria (1250m), Foran de la Gjialine (1551m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, vpisna knjiga