Zeleni gozd / Boscoverde - Soteska Ziljice / Orrido dello Slizza (krožna pot, nasprotna smer urinega kazalca)

Dostop do izhodišča:
Iz osrednje Slovenije: gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Jesenice - zahod (zadnjem pred Karavanškim predorom in državno mejo) in se usmerimo na cesto proti Kranjski Gori in Ratečam, kjer prečkamo državno mejo z Italijo. Od meje nadaljujemo po glavni cesti proti Trbižu (it. Tarvisio) še pribl. 9 km. Tik pred Trbižem pri odcepu za železniško postajo (“stazione”) še nadaljujemo naravnost in zapeljemo v podvoz pod žel. progo, takoj za podvozom pa zavijemo desno na ulico Via Bamberga. Od tu dalje nas usmerjajo tudi rjave table za “Orrido dello Slizza”. Po pribl. 500 metrih in nekaj ovinkih se cesti se z leve pridruži vzporedna kolesarska steza in na levi ugledamo manjše parkirišče (V Google Maps ima ime “Parcheggio all'Orrido dello Slizza”) in pred njim nekaj belih tabel s trijezičnimi zelenimi napisi. Previdno (pazimo, da ne zbijemo kolesarjev) zavijemo levo na parkirišče in parkiramo. Če je polno, lahko zapeljemo še pribl. 150 metrov naprej do še enega parkirišča na severni strani železniške postaje (v Google Maps “Parcheggio ai Binari”) in se sprehodimo nazaj do prej omenjenega izhodiščnega parkirišča.

Iz Primorske (oz. zahodne Slovenije) in drugod: iz doline Soče pridemo najhitreje čez Bovec, tam se usmerimo na prelaz Predel, kjer prečkamo državno mejo z Italijo in nato mimo Rablja (it. Cave del Predil) nadaljujemo proti Trbižu. Če prihajamo iz južnejših regij, lahko v Italijo vstopimo že kje drugje, se usmerimo proti Vidmu (it. Udine) in nato proti Trbižu ali po avtocesti (zapustimo jo na zadnjem italijanskem izvozu “Tarvisio”) ali po vzporedni glavni cesti. Od koderkoli že pridemo, ob prihodu v Trbiž sledimo modrim oznakam za “Fusine” ali “Kranjska Gora” (ali včasih “Slovenia”) ali belim oznakam “stazione fs”. Ko smo že v vzhodnem predelu Trbiža, se nekje levo odcepi uvoz na avtocesto proti Avstriji (zelena oznaka “Austria”), tu še nadaljujemo naravnost, samo nekaj metrov naprej pa z glavne ceste zavijemo blago levo na ulico Via Bamberga. Od tu dalje nas usmerjajo tudi rjave table za “Orrido dello Slizza”. Po pribl. 600 metrih in nekaj ovinkih se cesti se z leve pridruži vzporedna kolesarska steza in na levi ugledamo manjše parkirišče (V Google Maps ima ime “Parcheggio all'Orrido dello Slizza”) in pred njim nekaj belih tabel s trijezičnimi zelenimi napisi. Previdno (pazimo, da ne zbijemo kolesarjev) zavijemo levo na to parkirišče in parkiramo. Če je polno, lahko zapeljemo še pribl. 150 metrov naprej do še enega parkirišča na severni strani železniške postaje (v Google Maps “Parcheggio ai Binari”) in se sprehodimo nazaj do prej omenejenga izhodiščnega parkirišča.

Javni prevoz: neposredne povezave iz Slovenije ni. V neposredni bližini izhodišča se nahaja današnja železniška postaja “Tarvisio Boscoverde”, kjer ustavljajo vlaki iz Vidma in Beljaka, na južni strani postaje pa ustavljajo tudi lokalni avtobusi iz središča Trbiža in iz “Valico di Fusine” (italijanska stran mejnega prehoda Rateče). Po postajnem podhodu pod tiri dosežemo severno stran, na parkirišču zavijemo levo in po pribl. 150 metrih dosežemo izhodiščno parkirišče.

Trajnostno: izhodiščno parkirišče se nahaja tik ob kraku priljubljene in slikovite kolesarske steze “Ciclovia Alpe Adria” med Ratečami in Trbižem (natančneje, pribl. 160 metrov vzhodno od mosta čez sotesko), po njej lahko iz omenjenih smeri pridemo tudi peš. S kolesom lahko pridemo (gl. opis spodaj) vse do počivališča ob spomeniku avstrijskim vojakom, kjer je na voljo tudi nekaj osnovnih stojal za kolesa. Je pa dobro upoštevati, da tipična kolesarska obutev morda ni najprimernejša za obisk soteske, predvsem strm spust od spomenika.

Opis poti:
Z izhodiščnega parkirišča krenemo proti severu po grobo asfaltirani poti, ki se po pribl. 250 metrih povzpne za pribl. 40 metrov, dokler ne dosežemo najvišje točke poti, kjer je počivališče s precej klopmi in razgledom proti severu, nekaj stojal za kolesa, več različnih informativnih tabel in pa spomenik avstrijskim vojakom, ki so se na prehodu iz 18. V 19. stoletje borili proti Napoleonovim četam. Ko se spustimo proti severnemu robu počivališča, najdemo označen začetek uradne poti. Sledi vratolomen spust po zelo strmem pobočju, z ograjo varovana pot in z nadelanimi stopnicami precej vijuga po serpentinah in se spusti za pribl. 90 višinskih metrov, dokler ne doseže rečnega brega na mestu, kjer se soteska konča. Po želji se lahko odpravimo desno do samega rečnega brega, sicer pa nadaljujemo naravnost po uradni poti skozi sotesko.

Pot je v večjem delu ozka, varovana z ograjo, ves čas se drži desnega brega Ziljice, marsikje je speljana po lesenih mostičkih in se neprestano blago vzpenja ali spušča nad rečnim bregom, le ponekod je speljana po nekoliko strmejših stopnicah, hkrati pa se nam skoraj ves čas odpirajo “instagramski” razgledi na sotesko in Ziljico. Ko že nekaj časa hodimo po poti in v daljavi ugledamo most nad južnim delom soteske, nas najprej pričaka kratek zgolj nekaj metrov dolg predor (svetilka podnevi ni potrebna), še malo naprej pa se tik ob poti nahaja spomenik (stela) v spomin na glavnega pobudnika ureditve poti, grofa Carla von Arco-Zinneberga. Nekje pribl. pod mostom pot pelje še pod skalnim previsom, potem se pa del po dnu soteske kmalu zaključi in se začne v serpentinah (manj spektakularnih kot na severnem koncu) dvigovati proti izhodišču. Nekje ob tem vzponu se nahaja počivališče v obliki klopi pred ogrado. Ker iz razumljivih varnostnih razlogov ni nobenih oznak, orenekateri obiskovalec niti ne ve, da če to ogrado obidemo, lahko na drugi strani hitro najdemo vrh slapa “Mlinščice” (it. Rio Molino), ki se ga sicer s poti skozi sotesko ne vidi.

Ko se še naprej vzpenjamo, na neki serpentini idilo nenadoma prekine hrup in skozi drevje lahko morda opazimo, da smo se zelo približali avtocesti med Avstrijo in Trbižem. K sreči se tu pot obrne stran (nad avtocestni predor) in je kmalu spet mirneje. Malo naprej naletimo na najden “kilometrski” kamen z oznako KRB, besedilo zraven nas pouči, da je to bila kratica nekdanje železniške proge iz Trbiža proti Jesenicam in Ljubljani. Še malo naprej dosežemo kolesarsko stezo, kjer se uradni del poti konča. Priporočljivo je, da tu zavijemo levo na le nekaj metrov oddaljeni most, od koder si lahko ogledamo, kje smo ravnokar bili (žal ograja na obeh straneh nekoliko moti razgled), z drugega (zahodnega) konca mostu lahko proti jugu vidimo tudi prej omenjeni slap. Če pa se želimo vrniti na izhodišče, zavijemo desno, hodimo po kolesarski stezi, na razcepu malo naprej se držimo leve in po pribl. 150 metrih in blagem vzponu dosežemo izhodiščno parkirišče.

Opis in fotografije se nanašajo na stanje novembra 2024.

Ob poti: Spomenik avstrijskim vojakom (790m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti