Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Kje se nahaja Nagnoj (1193 m)?
Glasuj
Gorovja / Julijske Alpe / Rombon / Trdnjava Kluže - Rombon

Trdnjava Kluže - Rombon

Natisni
Izhodišče: Trdnjava Kluže (532 m)
Širina/Dolžina: 46,3612°N 13,5893°E
Čas hoje: 5 h
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 1676 m
Višinska razlika po poti: 1676 m
Zemljevid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada, svetilka
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze, svetilka
Ogledov: 169.131
 6 osebam je objava všeč
Število slik: 41
Število komentarjev: 246
Dostop do izhodišča:
Iz Bovca se peljemo proti mejnemu prehodu Predel. Po nekaj kilometrih ob cesti opazimo trdnjavo Kluže in ob njej parkirišče, kjer parkiramo.
Opis poti:
S parkirišča se usmerimo na široko pot, ki se nahaja na nasprotni strani ceste od trdnjave Kluže. Pot, ki se komaj znatno vzpenja nas po nekaj minutah hoje pripelje do vojaškega predora. Ker je predor kar precej dolg nam bo v pomoč čelna ali katera druga svetilka. Za predorom nas pot pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo levo v smeri Na Robu, 1313. Pot se nato za krajši čas strmo vzpne, nato pa se nadaljuje v rahlem prečnem vzponu z nekaj razgledi proti trdnjavi Kluže. Po približno 30 minutah hoje pa nas pot pripelje do naslednjih vojaških utrdb (trdnjava Fort Hermann).
Naprej nadaljujemo desno v smeri Rombona po poti, ki se vzpenja skozi gozd kar strmo navzgor. Na razpotjih nadaljujemo po markirani poti oziroma se držimo oznak Na Robu, višje pa le še oznak 1313. Po dobrih dveh urah hoje nas pot pripelje do lepe razgledne točke, kjer se nam odpre razgled proti bližnji Jerebici in ostalim goram nad dolino Koritnice. Pot gre nato ponovno v gozd in nas pripelje do razpotja dveh poti. Levo kota 1313, naravnost pa Rombon. Usmerimo se na pot proti Rombonu in sledimo markacijam. Strmina poti nato popusti in pot nas pripelje iz gozda, kjer se nam odpre lep razgled na Bovško kotlino in goram nad njo. Do sedaj lepa pot pa naprej postane komaj vidna. Pot naprej nas pelje čez travnata pobočja po komaj vidni stezici (za lažje orientiranje so nam v pomoč markacije). Sledi prečenje kratkega pasu gozda, nato pa se pot začne vzpenjati po pobočju poraslim z rušjem. Tu nas pot pripelje do stare vojaške mulatjere, kateri sledimo naprej. Vse bolj razgledna pot nas nato pripelje do naslednjih vojaških utrdb. Na tem delu nas pot pelje med obzidji ruševin. Pot na tem delu je zelo dobro markirana tako, da se v labirintu obzidij ne moremo izgubiti. Pot naprej se še nekaj časa vzpenja po mulatjeri, nato pa zavije levo na travnata pobočja. Naprej v zmernem vzponu prečimo mestoma nekoliko bolj strma travnata pobočja (v mokrem nevarnost zdrsa). Pot naprej nas pripelje v manjšo neizrazito dolinico po kateri se vzpnemo do neizrazitega sedelca, kjer se priključimo poti iz Bovca (Za Vrzelno).
Nadaljujemo desno po poti, ki se zelo strmo vzpne čez krajši skok. S pomočjo naravnih oprimkov se povzpnemo stopnjo višje (5m). Na tem delu je potrebna velika previdnost, sploh pri sestopu.
Pot se nato položi in se nadaljuje po vršnem zmerno strmem pobočju gore. Tej vse bolj razgledni poti nato sledimo do vrha Rombona.
zemljevid poti - Rombon
Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga
Slike:
Trdnjava Kluže - Rombon1
Trdnjava Kluže - Rombon2
Trdnjava Kluže - Rombon3
Trdnjava Kluže - Rombon4
Trdnjava Kluže - Rombon5
Trdnjava Kluže - Rombon6
Trdnjava Kluže - Rombon7
Trdnjava Kluže - Rombon8
Trdnjava Kluže - Rombon9
Trdnjava Kluže - Rombon10
Trdnjava Kluže - Rombon11
Trdnjava Kluže - Rombon12
Trdnjava Kluže - Rombon13
Trdnjava Kluže - Rombon14
Trdnjava Kluže - Rombon15
Trdnjava Kluže - Rombon16
Trdnjava Kluže - Rombon17
Trdnjava Kluže - Rombon18
Trdnjava Kluže - Rombon19
Trdnjava Kluže - Rombon20
Trdnjava Kluže - Rombon21
Trdnjava Kluže - Rombon22
Trdnjava Kluže - Rombon23
Trdnjava Kluže - Rombon24
Trdnjava Kluže - Rombon25
Trdnjava Kluže - Rombon26
Trdnjava Kluže - Rombon27
Trdnjava Kluže - Rombon28
Trdnjava Kluže - Rombon29
Trdnjava Kluže - Rombon30
Trdnjava Kluže - Rombon31
Trdnjava Kluže - Rombon32
Trdnjava Kluže - Rombon33
Trdnjava Kluže - Rombon34
Trdnjava Kluže - Rombon35
Trdnjava Kluže - Rombon36
Trdnjava Kluže - Rombon37
Trdnjava Kluže - Rombon38
Trdnjava Kluže - Rombon39
Trdnjava Kluže - Rombon40
Trdnjava Kluže - Rombon41
Diskusija o izletu Trdnjava Kluže - Rombon
Prikaži starejša sporočila
Ajda_6. 07. 2017
Načrtujem pohod na Rombon. Nameravam štartati pri trdnjavi Kluže. Ker pa se ne bi rada vračala po isti poti, bi poskušala narediti (skoraj) krožno pot. Vendar pa je v tem primeru od sestopa (Zavrzelno) do izhodišča potem še kar nekaj poti. Ali morda obstaja kakšen javni prevoz - da skrajša pot tik pred koncem, ko so noge že težke - po trdem asfaltu?
A.D.K.6. 07. 2017
Ajda, za javni prevoz sicer iz glave ne vem ampak kaj bi se sigurno našlo, če ne drugega pa palec gor in se bo sigurno našla dobra duša, ki te bo zapeljala nazaj do Kluž. Drugače pa sem sam delal lani krog in sem se vračal preko Čukle proti Bovcu. Ampak predno se popolnoma spustiš v dolino je v levo lepa sprehajalna pot, ki vodi nazaj do Kluž. Tako, da ni potrebno niti metra po asfaltu. Mislim, da je te prečke nazaj do Kluž za cca 5 km. Pot je dobro označena (so smerne tablice) pot pa je označena z oznako B4. Se ne da zgrešiti. mežikanjenasmeh
roberthr18. 06. 2018
Pot je super, sploh če je vroče, saj si dve tretjini poti v gozdni senci. Ni tehnično zahtevna, je pa strma, kar je bolj zoprno za dol. Žiga na vrhu spet ni, se pa vidi, kje je bil.
MarijanB18. 06. 2018
"roberthr", žig je bil prejšnjo nedeljo še na gori. V forum sem obesil slikico, če ti bo kaj pomagalo in če si ga iskal na tem mestu. Mogoče več ve "darinka4", ki je bila gor včeraj.
roberthr2. 07. 2018
Sem našel v forumu. Ni ga bilo, je pa bil na skali odtrgan kos v takem obrisu. Razen, če je res na zadnji strani, pa ga nisem opazil.
khribi21. 10. 2018
Včeraj sem bil na vrhu. Vreme je bilo čudovito, pot iz Kluž pa je res lepa. Kot večina piše je pot osamljena, čeprav nas je bilo na vrhu 6.
Za tunel takoj pri Klužah luči nisem potreboval, mi je pa prav prišla v Hermanovi utrdbi ko sem se spustil v jašek. Pot je tehnično lahka, edino pred zadnjim vzponom je en večji zob kjer je potrebno poleg nog uporabiti tudi roke. Je pa res zanimiv vrh, predvsem z zgodovinske plati. Po svoje je kar žalostno kako slabo poznamo lastno zgodovino. Rahel cmok dobiš ob misli da so ljudje tu umirali, gotovo garali da so zgradili vse te utrdbe na pobočju, danes pa večina še vedno pojma nima o tem, pa je minilo zgolj dobrih 100 let.
ales5025. 10. 2018
Ja gora je zgodovinsko zelo zanimiva, bil gor pred kratkim je vidna dzamija edina v Evropi na taki višini odprtega tipa brez strehe, vršiči so zaledje so imeli barake, čudovita gora, lepa narava in vrhovi v okolici, je pa cela gora bojišče zelo strateško pomembna bila kot Skabrijel v Solkanu.
korl25. 10. 2018
Džamija je bila dokazano v Logu pod Mangartom, tisto kamenje na pobočju Rombona pa je zaenkrat le cvetka nekega raziskovalskega amaterja, ki je doživel svojih nekaj minut slave in seveda z lahkoto pritegnil zanimanje islamske skupnosti pri nas. Ta objekt je v resnici še manj dokazljiv kot bosanske piramide.Stroka ni ničesar potrdila.

Raje se zanimajmo za našo zgodovino, za soško fronto kjer so se borili in umirali deset tisoči naših dedov in ne za neke tuje sakralne objekte.
Bošnjaki so bili zgolj del mešane avstroogrske vojske in niso na fronto prišli kot prostovoljci, da bi jim morali mi danes zato izkazovati neko izredno hvaležnost.

Malo pobrskajmo po wikipediji ali knjigah in Slovencih v prvi svetovni vojni. Več kot na soški fronti je naših slovenskih vojakov padlo na vzhodni fronti v Galiciji, ki se nahaja na območju današnje Poljske-Ukrajine-Romunije.

A se tam mogoče našim padlim vojakom kdo tako klanja in išče ostanke kapelic, kjer so oni molili? Nihče! Mi raje propagiramo Rombon z za lase privlečenimi dokazi, zato da bi nam Katar financiral ne vem kaj, tako kot džamijo v Ljubljani... Ali kaj???jezen
miri25. 10. 2018
@korl,malo čudno razmišljanje o 1.vojni imaš.
Res boš moral pobrskati malo po knjigah.
korl25. 10. 2018
miri lahko razložiš kaj je v njem zgodovinsko napačnega? ali ti samo ni všeč?
ales5027. 10. 2018
Dokazano je, da je džamija, so bili pa mešani narodi, izkazali so se pa najbolj Bošnjaki,kar so dokazali, slava gre pa vsem udeležencem, ki so branili košček naše zemlje, nihče ni šel z veseljem na fronto, seveda so na začetku Nemci mislili, da bo vojna kratka do božiča, ampak so se zmotili, vojna nikoli ne prinese zmage ampak žalost in opustošenje, tudi v Galiciji bi se morali posvečat našim padlim in seveda ostalim narodom, zato pa imajo animacije bojišč vsako leto v spomin na bitke tam
ales5027. 10. 2018
Korl tam se udelezujejo vsako leto animacije v živo bitk, kako so potekale, vojaki oblečeni v noše narodov, od rusov, do avstrijcev, bošnjakov, slovencev, pri nas je bilo na Kolovratu, to je spomin na vse padle, ne samo prižiganje svečk pa kapelice, Rombon je bil pa ključen branik zelo pomemben za Italijane kot za Avstrijce, kot Škabrijel ,ki je bil zadnji neosvojen vrh, če bi padel bi Italijani skupaj s Francozi, Angleži in Američani pregazili z lahkoto Avstroogrsko armado, res pa je, da se premalo da za naše Slovenske fante, slava jim, samo to lahko rečem, ki so se borili za svojo zemljo ne za Cesarja.
korl27. 10. 2018
no saj glede tega kar praviš se pa strinjam.
Poanta je bila, da ze zaradi povečanega zanimanja tujcev v zadnjih letih(Rusi, Madžari, Bošnjaki) več pozornosti posveča njim, ker se morda nekomu pri nas fajn zdi, da pride iz tujine medijsko zanimanje, prepoznavnost in kakšna sredstva - medtem ko na svoje prednike vse preradi pozabljamo. To je za nas žal že kar tipično
ales5027. 10. 2018
ja pač tak je naš narod, kle nimaš kej, ampak tujci prihajajo zaradi padlih vojakov na sočo, se zanimajo za prednike daljne, naši vojaki in bošnjaki in ostali narodi v avstroogrski armadi so padli v tisočih to je bla pač vojna iztrebljevanja celih generacij mladih fantov in mož, zato je spomin nanje še kako pomemben, tujci to vedo, ker je naša dežela čudovita in je res kej za videt in doživet, vse mamo na kratki razdalji gore okol in okol, so ozaveščeni glede prve vojne pri njih in vedo veliko o nas, kot močnem in majhnem narodu,nasmeh
bbugari128. 10. 2018
"kot Škabrijel, ki je bil zadnji neosvojen vrh, če bi padel bi Italijani skupaj s Francozi, Angleži in Američani pregazili z lahkoto Avstroogrsko armado"
Ni res, klasično razmišljanje o vsem pomembnim točkam fronte. To bi bilo mogoče prethodno reči tudi za Poldašnjo špico, Montaž, Črnelsko špico, Čuklo, greben Vršič - Vrata, Krn, Batognico, Sveto Goro, Banjško planoto, Sabotin, Gorico, Doberdob... Nič od tega ni bilo usodno, ne bi bil tudi Škabrijel.
ales5028. 10. 2018
se strinjam, vsak vrh je bil pomemben ne samo Škabrijel, ampak so avstrijci ubranili prehod v notranjost, ampak kar bi bilo, če bi prebili fronto je le vprašanje, ker so mel rezervne strelske jarke na štajerskem prvotno mišljeno, da bi bla fronta, tam pa take ogromne armade plus zaveznikov ne vem, če bi zdržali avstrijci psihološko, Italijani so imeli še zaveznike na fronti kasneje, potem še američani pa francozi, premoč totalna.
bbugari128. 10. 2018
Bi bilo to kar je bilo kod preboja na Banjški planoti, umik za par km do prvega naslednjega obrambenega objekta. To velja tudi za Rombon, naslednja otporna točka bi bil Svinjak, BG, ali pa Briceljk. Historiografska dramatika tu ne velja. Da je bilo res krvavo na Škabrijelu i na Rombonu, ni dvoma. mežikanje
ales5028. 10. 2018
ja Italijani so bli slabi vojaki, ampak jih je bilo na tisoče, pol pa še zavezniki francozi, pa angleži pa še pol američani, ko so napadli je nemogoče, da ne bi kakšna točka padla, čeprav so jo s hudimi žrtvami avstrijci in ostali zavzeli nazaj, je bilo pa krvavo povsod, kjer so tolkle pol tonske granate in bombarde, kle ne pomaga ne betonsko ne drugo kritje, vojna uničevanja narodov, francozi in angleži in Američani jim dali na razpolago ogromne topove, Svinjak kot vrh ni bil aktiven samo točka čelo s topništvom in moštvom pol bi pa bla kriza ja, Briceljk ne poznam , na srečo so ubranili vse napade, 12 soške bitke brez pomoči verjetno ne bi avstrijci zmogli, ker je blo preveč Italijanov in seveda zaveznikov, so bli pa tepeni na Piavi tako orgci kot vsi in Nemci, ker so jih pričakali tudi francozi in Angleži premoč v moštvu kle pač ni možnosti kot samo umik.
cico28. 10. 2018
No,no Aleš!!!! Kaj pa italijanski Arditi, pa tudi
kot topničarji so bili v špici vojsk, na začetku
so Fort Herman direkt sesuli kot danes pošlješ
Tomahawka čez strešno okno!!
Malo se ve o usodi AO vojakov, Avstrijci so bili
izvzeti, slovanskega rodu, ki so jih po zajetju
ob koncu vojne deportirali na razne italijanske
otoke, kjer je redko kdo preživel, navkljub
raznim konvencijam, ki so jih Italijani
podpisali!!! No Piava in zahrbtna diplomacija
glede razorožitve AO vojske je pa posebno
poglavje!! Pa lep pozdrav!!
ales5028. 10. 2018
Ja so bli arditi posebna enota, meli so Italijani premoč v orožju in moštvu, res pa je, da so bli oboji pogumni, tako arditi kot pehota in avstrijci, bojeviti so bli pa Bošnjaki pa predvsem Slovenci, ker so se borili za svojo zemljo, kot na koncu Italijani za svojo in zmagali.
ales5028. 10. 2018
ja diplomacija je res posebno poglavje,lp
ales5028. 10. 2018
se opravičujem cico, so bli pogumni vojaki z obeh strani, tako Italijanski kot Avstroogrski vojaki, se strinjam, bojeviti so bili vsi, ki so se borili v tej vojni, Lp
khribi30. 10. 2018
Zakaj se spuščate v ideološke prepire? A ni dovolj spoznanje da smo ljudje vedno ujeti v neke ideologije za katere se borimo po nalogu tistih ki nas vodijo. Predvsem je prav da ljudje poznamo zgodovino. Čeprav pod tujim jarmom, če bi bili v času 1. vojne sami, ozemlja gotovo ne bi obranili. Politično korektno bi tudi bilo da bi vedeli da je v Logu že stala džamija. Pa ne da bi se spuščali v politične teme. Zgolj da bi vedeli...
bbugari130. 10. 2018
"Politična korektnost"??? Kakšna je tu povezava s gorami in gorsko zgodovino? zmeden
B231. 10. 2018
Eh. Vsepovsod so bila verska znamenja, kapelice, pa tudi cerkvice in molitveni prostori v kavernah in na prostem kamor so se vojaki zatekali k priporočilu za preživetje vsak k svojemu bogu. Dovolili so jim vse - samo da so se klali...
malihodec1. 05. 2020
Dragi hribovski prijatelji, zanima me, če je kdo bil v zadnjih dneh iz Kluž na Rombonu in kakšne so razmere za hojo ( sneg, led...???). Hvala za odgovor in varen korak
britof13. 05. 2020
10.05.2020,Iz Kluž v zgodnjih jutranjih urah sva štartala proti Rombonu 2208v.m..Vreme spremenljivo,celo malo pršenja med potjo.Pot lepo shojena zlasti do 1313,tudi naprej snega skoraj nič,razen pod vrhom par zaplat ki jih zaobideš.Malo pod vrhom naju ju ujela megla, tako da vidljivost nična.vrh ima 2-3m.debelo snežno kapo.Pri povratku tik pod vrhom srečava 4 planince,malo nižje pa še enega ki je skoraj tekel gor. Bila sva mal prezgodnja saj se je nato zjasnilo,a vseeno sva bila zadovoljna, pri povratku sva si še vse ogledala.Do vrha slabe 4 ure.

malihodec17. 05. 2020
Britof, najlepsa hvala za info.
winni18. 05. 2020
Ne vem kdo določa te standarde težavnosti, vendar bi ta pot morala imeti naziv vsaj DELNO ZAHTEVNA (SLABO) OZNAČENA POT.
Tisti del, ko se obe poti (iz Kluž ter iz Zavrzelna) združita, zahteva vsaj malenkost plezalnega znanja, nikakor pa ni primeren za otroke ali hišne ljubljenčke, kot nekateri sprašujejo.
Vsekakor odsek, ki bi moral imeti vsaj kakšna 2 klina, če ne kar par metrov jeklenice. Priznam, da sem imel tudi sam težave, mokre skale od taljenja snega pa so samo povečevale možnost slabega oprijema in posledično zdrsa, zato sem kakšnih 20m nižje našel veliko lažji prehod med dvema skala, kjer skoraj ne potrebuješ pomoči rok.

[img>https://i.ibb.co/9cQMK9r/64646464646464646464.jpg[/img>

[img>http://shrani.si/t/1V/1U/sLcsDwD/1.jpg[/img>



Skozi gozd je markacije težje zgrešiti, na odprtem pa so večinoma že prebledele, še posebej potem proti vrhu lahko oznake zamenjaš za umazanijo na skalah. Pozoren je treba biti tudi pri spustu z vrha, namreč pot pri spustu pelje po vrhu grebena, tik pred njo pa se v dolino spusti dobro uhojena, a neoznačena pot, ki je končala v kupu snega, nato sem se moral vračati kakšnih 250m. Glede na uhojenost zagotovo nisem bil prvi nasmeh

Vrha nisem dosegel ker je na več mestih še sneg, iskal sem tudi obvoze vendar sem enkrat nenadoma naletel na zelo globoko brezno, tako da sem se hitro spametoval ter odnehal.
TiZu25. 05. 2020
24.5. smo se odpravili na Rombon. Pot je kopna, naleteli smo samo na eno zaplato snega, ki pa jo je zelo lahko zaobiti (samo za par metrov smo presekali del poti, kjer je zaplata).
Markacije je v zgornjem delu poti res potrebno obnoviti, sploh ker je mnogo potk, ki so verjetno uhojene zaradi raziskovanja zgodovinskih ostankov.
Ob spustu je potrebno dobro paziti, da ne zaidemo iz poti.
Enka13. 07. 2020
Včeraj smo prehodili omenjeno pot, ki je ob hlajenju vetra prav prijetna. Pot se nam je zdela nadvse lepa, zanimiva in razgibana. Z oznakami in orientacijo do vrha nismo imeli težav. Se pa strinjam, da bi pot zaradi tistega skok(c)a ob zdužitvi s potjo iz Bovca res morala biti označena kot delno zahtevna. V suhem sicer ni tako hudo kot pravi Winni, v mokrem pa je to zagotovo detajl, ki - če poti ocenjujemo po najtežjem mestu - zahteva oznako delno zahtevne poti (ki jo ta spletna stran pač pozna in uporablja).
marah13. 07. 2020
cca 100m prej se desno odcepi nemarkirana stezica, ki obide omenjeni skalnati skok.
Enka13. 07. 2020
Marah, 100m prej v smeri vzpona?
di1. 08. 2020
Na zemljevidu na tej spletni strani (http://www.hribi.net/zemljevid_poti.asp?id=414) je vrisana pot, ki predstavlja povezavo malo pod Rombonom (nekje malo pod 2000 m. n. v.) do vrhov V. in M. Ušje. Tako "lepe" poti vseeno ni opaziti (le tista iz smeri Bovca oz. Zavrzelno) se tam priključi za pot na vrh Rombona. Kaj je s to vrisano potjo - obstaja dejansko, kako izgleda?
marah1. 08. 2020
Prej v smeri vzpona.
slika GPX track izpred dveh let
gor: rdeča pot (markirana)
dol: modra (ki gre mimo tistega dela, kjer je treba plezati)

http://freeweb.t-2.net/mi4/images/rombon.JPG
rensul1. 08. 2020
Tudi sam sem danes šel gor čez tisti kratek del, kjer je potrebno splezati, nazaj grede pa sem moral nekje nehote zaviti levo-zgrešil markirano pot-in sem se tako izogni plezanju. V smeri navzgor se ta pot začne desno pred veliko steno na kateri je markacija, malo preden pridemo na sedlo, kjer je plezalni del.
Medvoščan17. 08. 2020
Tudi midva s punco sva se včeraj na poti navzdol izgubila in se znašla na prej omenjeni neoznačeni poti. V pomoč, če se še kdo izgubi: ob sestopu se znajdeš na dobro uhojeni, a nemarkirani poti, ki najprej preči travnik, nato gre čez nekaj kamenja (balvanov), v končnem delu pa poteka pod nekaj metrov visoko skalno steno, nato se priključi prvotni poti, nekaj metrov pod plezalnim delom, kjer se priključi pot iz Bovca. Traja cca 15-20min in je neke vrste bližnjica, ki obhodi plezalni del.
barbara.hribi16. 06. 2021 08:49:48
Smo to nedeljo bili gor, nikogar srečali.zmeden Nekaj težav smo imeli z iskanjem markacij oz. poti, ker so markacije gor višje ponekod še pod snegom. A dereze na tej poti niso več potrebne (po drugih smereh so verjetno še potrebne). Paziti je potrebno malo naprej od razgledne točke, kjer je nekakšno razpotje (skala) in pot za Rombon malo višje od razpotja zavije levo, čeprav je uhojeno tudi naravnost(očitno nas je tam že precej zašlojezen), markacija je potem malo višje.
V dolino smo prišli še enkrat hitreje kot gorvelik nasmeh; resda piše da je to lahka pot, a je zaradi dolžine kar naporna, sploh pa je resnično potrebno imeti s seboj dovolj tekočine in malico, ker se proti vrhu kar vlečevelik nasmehvelik nasmeh... a je vredno, čudovit razglednasmehnasmeh
winni26. 08. 2021 11:22:00
Sicer lep a precej zapuscen vrh, vecji del leta v oblakih in megli. Markacije od tocke 1313 dalje niso dozivele posodobitve zadnjih 20 let, prav tako bi v tistem zadnjem plezalnem skoku bila potrebna zajla ali pa oznaciti pot do lazjega prehoda kaksnih 15 metrov nizje. Pred skokom je tudi cela zbirka pohodnih palic, ki so jih ocitno pohodniki pustili pred plezalnim vzponom, nazaj pa zaradi obupno slabih markacij zgresili pot in prisli po juznejsi bliznjici, ter ostali brez palic.
J.P.12. 09. 2021 19:31:23
Te palice so ali še vedno gor ali je pošiljka nova nasmeh Res pa je, da je sedaj en kup mozicev pri točki kjer se lahko zgreši. Toplo priporočam obisk Rombona, pol poti poteka skozi lep, temperaturno prijeten gozd, zgornji del poteka po pobočjih kjer spremljamo zgodovino nakar nas sam vrh nagradi (odvisno od vremena seveda) z izjemnimi razgledi na vse strani. Lp
darinka417. 10. 2021 19:59:50
Danes sva šla z Makssijem iz Kluž na Rombon. Lep dan je bil. Toplo . Sedem nas je bilo na vrhu in dva kužka. Hodila sva pol ure manj kot pet ur. Verjetno tudi zato , ker ni bilo toplo in lažje hodiš. Dve uri sva bila na vrhu v soncu in lahnem vetru.
Mini_Ini28. 10. 2021 14:14:42
Pozdravljeni, a ni pot iz Kluž zaprta? Kako je s snegom?Hvala in Lp,
sezana128. 10. 2021 19:06:59
Ja,je od 18.10. 2021 do predvidoma 01.05.2022
Darinka pa je Rombon obiskala 17.10 2021...
dvojnit21. 08. 2022 16:20:35
S trajanjem poti se morda malo pretirava. Za občutek, od spodnje trdnjave Kluže do Fort Hermanna je 1,2 km in pot opraviš, če greš res zelo počasi in se ful razgleduješ, prej kot v pol ure. Pri Fort Hermannu pa na tabli uradno piše Rombon 3:30 (fotka 10). Tako da bi bil lahko normativ nekje 4 ure, potem pa vsak zase ve, koliko hitrejši oz. počasnejši je od normativa.

Glede tiste skale na fotki 37 mi ni čisto jasno, zakaj so pot speljali tam čez. Sicer za marsikoga ne bo predstavljala resnega problema, strahu ali nevarnosti, moraš pa dobro pogledati, kje iti gor. Vsekakor ne tam po sredini, kjer je narisana rdeča črtica in markacija, ampak en meter levo. Bi pa kakšnemu manj gibčnemu ta del vseeno znal predstavljati resno oviro. A beri dalje.

Kot je nekdo že napisal, sem se tudi sam ob vračanju dol (deloma iz firbca, deloma pod vplivom komentarjev) ene 200 m pred tisto skalo, pri eni votlini, namesto naravnost po markirani, usmeril levo po bregu dol po nemarkirani poti in na koncu prišel okoli tiste skale. Pot pelje čez utrjene položaje, kjer boste lahko videli marsikaj. Po celotnem Rombonu sicer v oči bode ogromno zarjevelih konzerv, za katere pa dvomim, da so ostanki 1. svetovne vojne. Še bolj ne razumem, kako je nekdo lahko tako zelo nespoštljiv, da jih je skušal skriti kar v razpoko v skali med kosti padlih ...

Kakor koli. Nemarkirana pot se vrne nazaj na markirano dobesedno par metrov pred tisto skalo iz fotke 37. Če vam torej dvig po skali povzroči nelagodje, se vrnite par metrov nazaj do zadnje markacije. Tam boste na sosednji skali tudi videli možica in opazili nemarkirano pot, ki vas ob steni med markacijo in možicem odpelje čez utrjene položaje gor proti vrhu Rombona.

PS. Če kdo pogreša temno modro jopico McKinley (pozabljena je bila nekje na pol poti), je prišla z mano dol.
Kafetarca23. 09. 2022 20:27:14
22.9. opravila pot od Kluž do Rombona. Čez predor sem hodila minuto in pol, inštalirali so tudi luči, ki se same vklopijo. Sama pot do Rombona je prijetna - skozi gozd se zmerno vzpenja, prav tako kasneje, ko stopiš iz gozda. Redki so strmi deli, kjer se človek zmatra. Gor sem šla čez slavni skalni skok, ki ni nič posebnega, navzdol sem sledila možicu in skok obhodila. Na vrhu Rombona so krasni razgledi, ampak sem jih občudovala manj časa, ker je pihalo. Pod črto - Rombon iz Kluž je krasen, nenaporen izlet, predvsem je fin obisk v mesecih brez vročine in pripeke... Za gor in dol plus obisk Kota 1313 in Fort Hermann sem porabila 7 ur. (popravek, ko sem preverila čas po slikah - pričetek ob 8 uri, povratek ob 15:00)
miri24. 09. 2022 08:28:04
No,no.Ni tako lahka tura,vsaj ne za večino. Se vidi že po opravljenih urah.
Kafetarca24. 09. 2022 09:15:45
Kaj pa vem, sem bila že na turah, ki so me absolutno bolj uničile za gor in za dol, zato je bil Rombon prav luštno presenečenje. V glavi sem planirala okoli 9 ur za celo turo, še posebej zato, ker sem zadnje čase bolj počasna, pa vidim, da se da ekstra hitro gor, saj je en možakar, ki je štartal malo za menoj, bil gor vsaj pol urce pred menoj. velik nasmeh
kozuc31. 10. 2022 17:37:31
Danes prvič gor v lepi jesenski kulisi. Zelo lep, pa tudi zelo naporen vzpon, saj naredimo skoraj toliko višincev kot pa na Triglav. Vpisna knjiga na vrhu je polna, bi bilo lepo če bi jo zamenjali. Žalostno je tudi stanje markacij nad gozdno mejo, se vidi da tam markacistov v 21. stoletju verjetno še ni bilo. K sreči danes v idealnih razmerah orientacija ni bila težka.
Še čas: hodil sem tri ure, očitno v dobrem ritmu za skoraj 1700 višincev. Prijetno presenečen.
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki