Planina Kuhinja - Batognica
Izhodišče: Planina Kuhinja (991 m)
Širina/Dolžina: | 46,2413°N 13,663°E |
| |
Čas hoje: 3 h 20 min
Zahtevnost: delno zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1173 m
Višinska razlika po poti: 1185 m
Zemljevid: TNP 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 37.266
 | 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
a) Zapeljemo se v Kobarid, nato pa sledimo oznakam za Drežnico. Ko preko Napoleonovega mostu prečimo reko Sočo gremo desno v smeri Tolmina in Vrsnega (rahlo levo Drežnica) ter se postopoma pričnemo vzpenjati. Sledi vožnja ob naseljih Ladra, Smast, Libušnje do naselja Vrsno, kjer se nahaja rojstna hiša Simona Gregorčiča. Tu se nam z desne priključi še cesta iz naselja Kamno, mi pa sledimo cesti za oznakami, ki vodi proti vasici Krn in planini Kuhinja. Sledi še kar nekaj vožnje po razmeroma ozki cesti, kateri na križiščih sledimo v smeri planine Kuhinja. Le malo pred planino gremo levo, kjer se nahaja zapornica za plačilo parkirnine. Na drugi strani zapornice se nekaj parkirišč nahaja že ob cesti, še nekaj več pa jih je na manjši izravnavi. Parkiranje je možno tudi še nekoliko naprej pred Kočo na planini Kuhinja.
b) Zapeljemo se v Tolmin, nato pa sledimo oznakam za Kobarid. Na ravnem delu ceste gremo desno v smeri naselja Kamno, do katerega prispemo po ozkem mostu preko reke Soče, nato pa sledimo oznakam za vas Vrsno. V Vrsnem se združimo s cesto iz Kobarida, mi pa sledimo cesti za oznakami, ki vodi proti vasici Krn in planini Kuhinja. Sledi še kar nekaj vožnje po razmeroma ozki cesti, kateri na križiščih sledimo v smeri planine Kuhinja. Le malo pred planino gremo levo, kjer se nahaja zapornica za plačilo parkirnine. Na drugi strani zapornice se nekaj parkirišč nahaja že ob cesti, še nekaj več pa jih je na manjši izravnavi. Parkiranje je možno tudi še nekoliko naprej pred Kočo na planini Kuhinja.
Opis poti:
S parkirišča pred planino Kuhinja se usmerimo na levo spodnjo cesto, ki vodi proti Koči na planini Kuhinja (rahlo desno planina Leskovica, Jezero v Lužnici...) in ob kateri so oznake za Gomiščkovo zavetišče in Krn. Le malo pred Kočo na planini Kuhinja se pot razcepi, mi pa lahko izberemo desno pot, ki je malenkost krajša kot tista, ki vodi mimo koče ali pa tisto naravnost, malenkost daljšo, ki vodi mimo koče.
Pri obeležju preminulim gornikom v Krnskem pogorju se obe poti združita, mi pa sledimo markirani poti proti Krnu. Sledi nekaj minut zmernega vzpona, kjer prečimo nekaj pašnih ograj, ko dosežemo dovozno cesto k bližnjim planinam pa jo le prečimo (levo italijanska kapela na Planici ter bližnji planini) ter se postopoma pričnemo strmo vzpenjati. Sledi vzpon po vse bolj razglednem travnatem pobočju, višje pa dosežemo planino Slapnik, kjer stoji več med seboj enakih stavb.
Objekte obidemo po desni strani, nato pa še dvakrat prečimo cesto, ki vodi proti planini Zaslap, kjer je v času pašne sezone možno kupiti kak mlečni izdelek. Tudi nad cesto vodita še dva odcepa k omenjeni planini, mi pa nadaljujemo po poti, ki postopoma preide na bolj strma pobočja, kjer se vzpnemo v nekaj daljših serpentinah. Višje se prečno vzpenjamo proti levi in na nadmorski višini nekaj več kot 1600 metrov prispemo na neoznačeno razpotje, kjer se v smeri naravnost nadaljuje markirana pot, v desno pa se odcepi dobro uhojena bližnjica.
Nadaljujemo naravnost, po zložni poti, ki preči pobočja, na nekaj mestih tudi rahlo navzdol, nato pa dosežemo začetek grebena bližnjega vrha Kožljak, kjer se markirana pot obrne v desno in preide na strma zahodna pobočja Krna, kjer se le malo naprej združimo z običajno potjo iz Drežnice.
Nadaljujemo v smeri Krna ter se ponovno pričnemo vzpenjati, pot naprej pa nas vodi po stari vojaški mulatjeri, ki sprva še poteka po strmih zahodnih pobočjih, nato pa se postopoma vzpnemo na ploščo Krna, kjer pobočje postane manj strmo.
Na tem delu se z običajne poti proti Krnu usmerimo na pot, ki vodi proti Krnski škrbini.
V nadaljevanju se v nekaj serpentinah večinoma prečno vzpenjamo proti desni, kjer nas pot vodi preko krnske plošče, ko se pot približa Krnski škrbini pa pobočje postane precej strmo, pot pa je še naprej dokaj široka. V nadaljevanju pobočje postane nekoliko manj strmo, postane pa pot bolj strma in se vzpne do razpotja na Krnski škrbini, od koder se nam odpre lep pogled proti severu.
Tu nadaljujemo po desni poti v smeri Batognice (levo Krn, naravnost navzdol Krnsko jezero), ki postane tehnično zahtevnejša. Pot nas po izpostavljeni poti s pomočjo stopnic pelje po prepadnih južnih pobočjih Batognice. V mokrem ali snegu velika nevarnost zdrsa. Nekaj metrov pod vrhom pa se pot položi in nas brez večjih težav pripelje vrh.
Izhodišče - Koča na planini Kuhinja 0:05, Koča na planini Kuhinja - planina Slapnik 0:40, planina Slapnik - Krnska škrbina 2:15, Krnska škrbina - Batognica 0:20.

Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
Diskusija o izletu Planina Kuhinja - Batognica
|
Gost27. 08. 2007 |
Predlagam, da se najprej povzpneš na Krn in potem sestop na Batognico, kjer si vzami čas za ogled kavern iz 1. sv. vojne. Pot nadaljuješ po grebenu Batognice po označeni poti, na vrhu se potem spustiš desno (smer Lužnica). Nadaljuješ mimo jezera Lužnica in potem za sedlom desno na planino Leskovca, od tam pa je še 5 min do parkirišča. Krožna pot vzame 6-7 ur.
|
|
|
|
slavkola11. 07. 2011 |
Pot po okljukih do vrha Krna dokaj monotona. Raj za ljubitelje gorskega cvetja. Prebudi me prepadna stena Krna. Še malo in sem pri zavetišču. Kup Italijanov je prinesel vse s seboj. Konjiček ves utrujen počiva v senci. Kaverna nad zavetiščem polna smeti. Dijamant v blatu!Sramota! Zato pa pogled na drugi strani pri oknu jemlje dih. Kanin, Mangart, Jalovec, Škrlatica, Triglav. Vse žari! V daljavi se belijo Dolomiti. Na vrhu skupina Italijanov. Spust do škrbine. Batognica. Po stopnicah mi nasproti pride trop ovac. S strahom gledam ali bo katera padla dol. Neverjetne so! Prehodim vse kaverne. Šrapnel za spomin. Lunina pokrajina do jezera v Ložnici. Tišina. Povsem sam sem. Le okostje izgubljene ovce me pozdravi ob poti. Dve uri slišim le svoje korake in kavke. Kamniti možic visoko na levi me skrbo opazuje. Azurno jezero... Raj! Angeli v zraku? Ne, le roj jadralnih padalcev. Počitek in počasen spust po strmi pot navzol. En dan v nebesih,ki ga ne pozabiš!
|
|
|
|
ales5018. 07. 2011 |
Italijani so pustili svoja življenja in cel kup železja poleg avstrijcev med soško fronto in še zdej se najde veliko tega ,kar ni odnešeno po muzejih,ja nekateri planinci res ne spoštujejo gora in puščajo smeti vsepovsod,ker to je le gora spoštovanja do gore same in v spomin na padle,kjer se je prelilo toliko krvi in se žal ljudje tega ne zavedajo,sebičnost ne pozna meja.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.