Konec ceste na Vogar - Pršivec (direktna pot)
Izhodišče: Konec ceste na Vogar (1350 m)
| Širina/Dolžina: | 46,2956°N 13,8412°E |
| |
Ime poti: direktna pot
Čas hoje: 1 h 30 min
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 411 m
Višinska razlika po poti: 411 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 53.716
 | 4 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo desno v smeri Stare Fužine. V Stari Fužini pa v križišču pri kapelici zavijemo ostro levo na vzpenjajočo cesto v smeri planine Blato, planine Vogar in doline Voje. Cesta nas naprej pripelje do mesta, kjer pobirajo cestnino in parkirnino, mi pa ji sledimo naprej do naslednjega križišča, kjer nadaljujemo levo (desno Voje). Cesti nato sledimo do naslednjega križišča (peljemo se kar nekaj časa), kjer nadaljujemo naravnost (ostro desno planina Blato). Cesti nato sledimo mimo planine Vogar in se po njej peljemo do parkirišča na koncu ceste.
Opis poti:
Nekaj metrov pred začetkom parkirišča bomo na levi strani ceste (smer vzpona) opazili markirano planinsko pot, ki vodi s planine Vogar na planino Viševnik. Po tej poti se spustimo nekaj korakov in pot nas hitro pripelje do razpotja. Nadaljujemo desno v smeri Pršivca (levo navzdol planina Vogar) po kolovozu, ki se zmerno, le občasno nekoliko bolj vzpenja. Nekoliko višje se kolovoz spremeni v mestoma zelo strmo peš pot, ki se večinoma vzpenja skozi strnjen smrekov gozd. Višje gozd postaja vse redkejši, smrekam pa se vse pogosteje pridružujejo macesni, ki v jesenskem času s svojimi barvami očarajo skoraj vsakega planinca.
Še naprej strma pot pa postopoma preide na razgleden greben po katerem se nato vzpenjamo. V mokrem in snegu je na tem delu nevarnost zdrsa. Pot, ki nam nudi lepe razglede na Spodnje Bohinjske gore in osrednje Julijce pa se nekoliko položi in nas med posameznimi drevesi hitro pripelje na razgleden vrh.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
Diskusija o izletu Konec ceste na Vogar - Pršivec (direktna pot)
|
| Tadej13. 10. 2008 |
Lepa razgledna pot primerna za jesenske dni. Pri sestopu je potrebna nekoliko večja previdnost zaradi vlažnih skal in korenin.
|
|
|
|
| AndrejK18. 07. 2009 |
Pretekli ponedeljek smo se povzpeli na Pršivec preko planine Viševnik. Zgrešili smo direktno pot. Bili smo očarani nad čudovitimi razgledi, ki so nam bili ta dan naklonjeni. Spustili smo se po direktni poti proti parkirišču na koncu ceste. Pot je bila suha, zato ni bilo težav, je pa na nekaj mestih potrebna precejšnja pazljivost, ker je strmina zelo konkretna.
|
|
|
|
| pungi22. 10. 2009 |
Včeraj sem imel nekaj težav pri sestopu iz razgledne točke pod vrhom Pršivca. Šele po nekajkratnih vrnitvah na markirano pot sem našel pravo pot za sestop, ki je potekala po previsni skali.
Vsekakor pa sem zelo užival, ko sem z višine skoraj dveh tisočakov opazoval naš vikend v Ukancu. Če bi imel s seboj GSM, bi koga poklical iz vikenda in mu pomahal iz te višine.
|
|
|
|
| hribi22. 10. 2009 |
Mogoče res ne spada sem, toda ob vseh teh prelepih slikah in opisih se velikokrat vprašam, kdo vse te poti prehodi in nam potem poroča na tem portalu.
Vse čestitke urednikom.
|
|
|
|
| robi149. 05. 2011 |
V soboto sva bila s punco na Pršivcu po direktni.
Pot je v celoti kopna, le po kotanjah se še najdejo snežne krpe.
Cesta je v odličnem stanju, prav tako pa tudi pot proti vrhu.
V gozdu proti vrhu me je "pozdravila" divja kura in pa precej pomladanskega cvetja z avrikljem na čelu.
Na vrhu je bilo božansko - mir, razgledi in vreme.
Nazaj sva se vračala mimo planine Viševnik, kjer je po poti na planino še kar nekaj snega, ki se predira do riti. Na travniku nad planino Viševnik sva iskala svizce, ki so sicer bili glasni, a so se uspešno skrivali...
V glavnem, čudovit izlet!
|
|
|
|
| _d_21. 10. 2012 |
Zdi se mi prav, da malo poudarimo izpostavljenost in strm vzpon nekaj 10 metrov pred samim vrhom. Sicer je ob lepem vremenu, kot smo ga imeli včeraj z družbo nepopisno lep, vendar pa tisti, ki imajo vrtoglavico z veliko pazljivostjo prehodijo zadnje metre, celo malo je treba poplezati, palice so v tistem trenutku bile odveč. Vračali smo se po daljši poti čez planino Viševnik, ker vrtoglavica prijateljem ni "dovolila" da bi se vračali po direktni. Varnost je na prvem mestu! 
|
|
|
|
| lubi22. 10. 2012 |
Nepozabno. Včeraj smo naredili "krožno" s postankom pri dežurni oskrbnici na Planini Viševnik. Gospa Valerija nam je polepšala dan . Pogled na jezero s te perspektive je še poseberj impresiven. Še pridemo.
|
|
|
|
| lubi22. 10. 2012 |
Da ne bo nesporazuma; opisujem pogled z vrha Pršivca, ne z varne visokogorske planine Viševnik
|
|
|
|
| darh7. 07. 2013 |
V sredo smo se po tej poti povzpeli na Viševnik. Razgledi so bili res čudoviti, zadnji izpostavljeni vzpon pa je bil manj problematičen, kot smo pričakovali, vsaj za vzpon v suhem vremenu. Spusta po tej poti si vseeno nismo želeli, zato smo se vrnili po nekoliko manj slikoviti, a vseeno lepi poti čez planino Viševnik. Podrobnejši opis naše poti s slikami je na voljo tule.
|
|
|
|
| kemator17. 10. 2014 |
Pozdravljeni.
Zanima me, ali se tisti izpostavljeni strmi del po grebenu da obhoditi. Mihelič v vodniku Julijske alpe namreč navaja: "nekoliko višje (že nad odcepom proti Viševniku, op. a.) se naša pot razcepi. Leva steza se oprime strmega, izpostavljenega grebena, ki pelje naravnost proti vrhu, običajna, lažja pot pa obide to strmino z zavojem v desno".
Glede na to, da ta "zavoj v desno" niti v opisu poti niti v komentarjih ni nikjer omenjen, me zanima, če sploh še obstaja in če je označen.
Hvala za odgovore in lep pozdrav.
|
|
|
|
| mornar11. 06. 2018 |
Zanimajo me razmere za pot iz Vogarja na Pršivec.
|
|
|
|
| pojoča travica12. 06. 2018 |
Pot je v spodnjem delu se neociscena, nekaj podrtih dreves je se. Od parkirisca naprej pa ze urejena in normalno prehodna.
|
|
|
|
| zacetnepoti7. 09. 2018 |
Pozdravljeni!
Zanima me, če je pot prestrma za vzpon z nahrbnikom za malčka?
Lp
|
|
|
|
| garmont7. 09. 2018 |
Na nekaterih mestih se je potrebno plaziti pod drevjem, zato menim, da bo z malčkom to kar težak zalogaj. 
|
|
|
|
| ND6. 07. 2020 |
Kaj smatrate pod termin LAHKA OZNAČENA POT na portalu hribi.net, NE VEM, a direktna pot na Pršivec (1:30h), je vse prej kot lahka. Je pa označena, to pa je. Pot je zahtevna, na treh koncih so sklopi 3-4 klinov, na zgornjih dveh delih gre za izpostavljen teren. Za otroka v nahrbtniku neprimerno, tudi za družine z majhnimi otroki, ki hribov niso pretirano vajeni, ni primerno.
|
|
|
|
| pasmšu31. 07. 2020 |
Nekje na polovici poti poteka sečnja in spravilo lesa. Pot je postala gozdna vlaka. Hoja po tej smeri je zato manj prijetna in idilična kot je bila nekoč.
|
|
|
|
| lina1228. 07. 2021 13:53:37 |
Misleč, da gre za lahko označeno pot, sem se sredi julija odpravila na Pršivec. Zadnje pol ure je ta pot praktično plezalna. Tik pred vrhom sem se morala obrniti, saj je bil teren povsem prepaden in tako strm, da se nisem upala naprej.
|
|
|
|
| turbo29. 07. 2021 09:11:51 |
lina12, ne ženi si k srcu. Vsi smo že obračali in še bomo kdaj. Na začetku, ker se nam je zdelo pretežko in je bilo premalo izkušenj, kasneje na kakem brezpotju, ker nismo našli nadaljevanja poti, ves čas pa tudi kdaj pa kdaj, ker se je vreme spreobrnilo in smo bežali v dolino ali v kočo, če je bila kje blizu. To "paše" zraven, žal. Ali k sreči, saj je to, da znaš pravi čas obrniti, dragocena izkušnja. Samo ne obupaj, v gorah je lepo, ziher se najde ogromno poti, ki si jim kos sedaj in težjih, ki jim boš kos kasneje. Srečno
|
|
|
|
| potpodnoge30. 08. 2022 09:42:22 |
Lepo je napisal turbo, to drži kot pribito. Ni uspeh doseči cilj za vsako ceno, temveč biti dovolj pameten in znati odnehati ko je treba. To ni poraz, to je pameten odziv na situacijo v kateri se človek znajde. Marsikdo tega čuta kdaj nima, ker vidi samo cilj, potem pa so potrebne reševalne akcije, bolniška ali še kaj hujšega. Gore so lepe, prav tako poti, le treba se je zavedati, da nisi v dolinskem parku in, da je treba poznati svoje zmožnosti. Nobeno pravočasno obračanje ni hudo, ker gore bodo ostale, počakale na nov obisk, človek nima vedno te sreče, da bi lahko ponovil poti. Zato brez sramu ali očitkov, ko je nekdo prepričan, da ne gre več, naj bo zadovoljen, da se je znal pravilno odločiti in se je vrnil brez osvojenega cilja, kateri ga bo čakal za prihodnjič.
|
|
|
|
| Kafetarca31. 08. 2022 08:38:17 |
Ima kdo kakšne fotografije tega strmega plezalnega dela? Iz opisa in fotografij ga ni zaznati.
|
|
|
|
| turbo31. 08. 2022 09:56:33 |
Fotografija 12 je nekako najzahtevnejši del vzpona. Zelo strme trave (kolenogriz), v mokrem najmanj zoprno, če ne nevarno, sorazmerno izpostavljeno in vsekakor precej sitno za tiste z vrtoglavico, saj je jezero nekje globoko spodaj 
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.