Konec ceste na Pokljuki - Šmarjetna glava
Izhodišče: Konec ceste na Pokljuki (1312 m)
| Širina/Dolžina: | 46,3386°N 13,9045°E |
| |
Čas hoje: 6 h
Zahtevnost: zahtevno brezpotje
Višinska razlika: 1046 m
Višinska razlika po poti: 1315 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 9.603
 | 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:a) Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu za Lesce, nato pa sledimo oznakam za Bled in Pokljuko. Naprej se peljemo skozi Gorje in mimo smučišča Zatrnik do Rudnega polja na Pokljuki, kjer je veliko plačljivo parkirišče, v bližini pa tudi vojašnica in strelišče. Od tu nadaljujemo naravnost po makadamski cesti, ki nas nekoliko naprej pripelje do križišča, kjer nadaljujemo desno (levo Uskovnica). Tej cesti nato sledimo do nekdanjega parkirišča Za Ribnico, ki se nahaja na koncu ceste (v bližini so planinske oznake za planino Konjščico).
Po novem je parkiranje na koncu ceste prepovedano, zato parkiramo že na Rudnem polju, kar nam pot podaljša za približno 40 minut, primerneje pa je, da za pot izberemo markirano pot, ki se prične že na Rudnem polju.
b) Iz Železnikov ali Podbrda se zapeljemo v Bohinjsko Bistrico, nato pa z vožnjo nadaljujemo v smeri Bleda. Kmalu za Petrolovo bencinsko črpalko, ki se nahaja le malo za Bohinjsko Bistrico, pa z vožnjo nadaljujemo levo v smeri Pokljuke in Jereke. V nadaljevanju se cesta najprej strmo vzpne, nato pa se za Koriti postopoma položi in nas pripelje do križišča ob avtobusni postaji, kjer nadaljujemo desno v smeri Pokljuke, Koprivnika in Jereke (naravnost Srednja vas). Takoj za križiščem prispemo v Jereko, mi pa iz križišča pred cerkvijo nadaljujemo naravnost proti Pokljuki (levo Podjelje). Za Jereko se cesta ponovno prične strmeje vzpenjati, višje pa se položi in se nadaljuje ob Mrzlem potoku. Ko se priključimo cesti z Bleda gremo levo ter se zapeljemo do Rudnega polja, kjer je veliko plačljivo parkirišče, v bližini pa tudi vojašnica in strelišče. Od tu nadaljujemo naravnost po makadamski cesti, ki nas nekoliko naprej pripelje do križišča, kjer nadaljujemo desno (levo Uskovnica). Tej cesti nato sledimo do nekdanjega parkirišča Za Ribnico, ki se nahaja na koncu ceste (v bližini so planinske oznake za planino Konjščico).
Po novem je parkiranje na koncu ceste prepovedano, zato parkiramo že na Rudnem polju, kar nam pot podaljša za približno 40 minut, primerneje pa je, da za pot izberemo markirano pot, ki se prične že na Rudnem polju.
Prometni režim na območju Pokljuke in Uskovnice v času od 15.6. do 15.10.
Opis poti:
Z nekdanjega parkirišča na koncu ceste nadaljujemo po širokem in sprva vzpenjajočem se kolovozu v smeri planine Konjščice. Kolovoz, ki gre takoj v strnjen gozd, se hitro položi in se po nekaj minutah lahkotne hoje spremeni v peš pot, ki se nadaljuje ob levem bregu potoka Ribnica. Ko se pot povsem približa omenjenemu potoku zavije rahlo v desno in se strmeje vzpne. Višje se pot položi in nas iz gozda pripelje na spodnji rob prostrane planine Konjščice. Tu pot zavije rahlo v levo, preči potoček in nas po nekaj nadaljnjih korakih pripelje do sirarne na planini Konjščica.
Od sirarne nadaljujemo po prijetni poti, ki nas v nekaj minutah rahlega vzpona pripelje na zgornji rob planine. Tu gre pot v pas rušja in grmičevja in se postopoma začne strmeje vzpenjati. V zgornjem delu vzpona proti Jezercem se nam z desne priključi pot z Rudnega polja, mi pa nadaljujemo naravnost po zmerno strmi poti, ki nas v nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do Jezerc, kjer se pot položi in zavije v levo (tu se v desno odcepi pot na Srenjski preval).
Sledi lahkotna hoja do table, ki označuje osrednje območje TNP-ja, nato pa se pot prične zmerno vzpenjati ob hudourniku, sprva še studenčku. Pot višje preide na desno stran hudournika, gledano iz smeri vzpona in se nato prečno vzpne do Studorskega prevala, s katerega se nam odpre lep pogled na gore nad Bohinjem.
Tu se nam z desne priključi zahtevna pot s Srenjskega prevala, z naše poti pa se odcepita tudi neoznačeni stezi na Ablanco in Veliki Draški vrh.
S sedla se najprej za krajši čas strmeje spustimo, nato pa se pot obrne v desno smer, mi pa nato dalj časa z nekaj krajšimi lahkotnimi vzponi in spusti prečimo pobočja proti levi. S pobočij Velikega Draškega vrha postopoma prispemo na pobočja masivnega Tosca, mi pa ob lepih razgledih nadaljujemo mimo odcepa poti na Tosc in razpotja, kjer se nam z leve priključi še pot z Uskovnice.
Na vseh razpotjih, tudi tistem, kjer se nam priključi deloma opuščena pot, ki vodi preko planine Zgornji Tosc nadaljujemo naravnost, pot pa nas postopoma pripelje na bolj strma in tudi prepadna jugozahodna pobočja gore Tosc, kjer pa je bil pred leti podor, zato je potrebno še nekaj dodatne previdnosti zaradi padajočega kamenja. Preko prepadnega dela vodi precej široka pot, tako da kakšnih posebnih težav na tem delu ni, ko pa pobočje postane manj strmo pa se nam z leve priključi še pot iz Stare Fužine oz. doline Voje.
Tu nadaljujemo rahlo levo v smeri Velega polja (ostro levo Voje, naravnost Vodnikov dom ter Velska dolina po poti mimo Vodnikovega doma)). Pot naprej se prične prečno spuščati proti desni in nas hitro pripelje na neoznačeno razpotje. Nadaljujemo po desni markirani poti (levo lovska koča), ki se kmalu položi, nato pa se nadaljuje v prečenju pobočij pod Vodnikovim domom. Po nekaj minutah pot zavije rahlo v levo ter se prične spuščati proti Malemu in Velemu polju. Po krajšem spustu se nam z leve priključi pot iz doline Voje, mi pa nadaljujemo desno ter po nekaj deset korakih prispemo do pastirskih koč na planini Velo polje.
S planine nadaljujemo rahlo desno, oz. naravnost, po poti, ki preči obsežno planino. Na drugi strani planine pridemo do kamnitih pregrad, ki preprečujejo hudournikom, da bi zasipali to čudovito planino. Le nekaj metrov pred omenjeno kamnito prepreko pot zavije rahlo levo in se vzpne v redek, po večini macesnov gozd. Pot nato zavije še nekoliko bolj v levo in nas po zložnih in rahlo poraščenih travnatih pobočjih pripelje do prej omenjenega hudournika, kjer se nam z desne priključi še pot, ki vodi mimo Vodnikovega doma. Pot naprej se še nekaj časa zložno vzpenja ob hudourniku, nato pa se strmo vzpne pod ostenja Šmarjetne glave. Strmina nato hitro popusti in vse bolj kamnita pot nas pod ostenji in melišči okoliških vrhov pripelje do sedla Dolič, kjer je označeno razpotje.
Nadaljujemo naravnost (levo Hribarice, desno Dom Planika pod Triglavom) po poti, ki se začne postopoma spuščati in nas po slabih desetih minutah pripelje do Koče na Doliču.
Malo pred kočo (v bližini helioporta) zapustimo označeno pot proti Koči na Doliču in se usmerimo desno navzgor na brezpotje. Vzpenjamo se po skalnatem pobočju do grebena s katerega se nam odpre pogled na Šmarjetno glavo. Usmerimo se na sedlo na levi strani Šmarjetne glave.
Na sedlu nato nadaljujemo desno po strmem grebenu, ki je označen z nekaj možici. Greben postane še nekoliko bolj strm in na kratkem delu je potrebno nekaj lažjega plezanja (1. stopnja). Malo pod vrhom kjer je greben najbolj strm, nas možici usmerijo na desno stran in sledi še kratek vzpon po rahlo izpostavljenem in gruščnatem pobočju do vrha.
Izhodišče - Planina Konjščica 0:30, Planina Konjščica - Klanci 0:40, Klanci - Jezerce 0:05, Jezerce - Studorski preval 0:30, Studorski preval - Planina Zgornji Tosc 0:35, Planina Zgornji Tosc - Na Zagonu 0:20, Na Zagonu - Velo polje 0:20, Velo polje - sedlo Dolič 1:40, sedlo Dolič - Koča na Doliču 0:05, Koča na Doliču - Šmarjetna glava 1:15.

Ob poti: Planina Konjščica (1427m), Klanci (1678m), Jezerce (1719m), Izvir pod Studorskim prevalom (1746m),
Studorski preval (1892m), Planina Zgornji Tosc (1849m), Na Zagonu (1819m),
Velo polje (1680m), Velska dolina (1738m), Sedlo Dolič (2165m),
Koča na Doliču (2151m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
Diskusija o izletu Konec ceste na Pokljuki - Šmarjetna glava
|
| jprevc13. 11. 2015 |
Helioport, ki je omenjen v opisu poti, se ne vidi s poti. Odcep na neoznačen del poti je takoj pri razpotju - slika 89 - in sicer se začne kakšen meter pred skalo z napisom Planika.
|
|
|
|
| ločanka20. 07. 2018 |
Lepo omožičeno, pod vrhom prijetno poplezavanje (meni to nekaj najboljšega). Najbolje pričeti kar na sedlu Dolič, ni potrebno nobeno spuščanje proti koči Mihelič v svojem vodniku sicer pravi, da se nanjo vzpenjajo le čudaški ljubitelji brezpotne samote. Od takrat so se časi spremenili, sedaj so taki pravzaprav v modi  
|
|
|
|
| saram20. 09. 2020 |
Včeraj pa nama je uspelo. Poskušala sva že pred dvema lotoma, pa sva vspon prekinila tik pod vrhom. Je tako pihalo, da nisva upala do vrha bila je težka odločitev venadr v takih razmerar edino pravilna, saj naju je vrh počakal do včeraj.Ni nama žal, da sva se ponovno vrnila. Vreme je bilo odlično. Na vrhu sama. Tudi na poti od Vodnikove koče do Doliča srečala le štiri pohodnike. Res so lepi samotni vrhovi, pogledi pa čudoviti.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.