Zadnjica - Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III. (čez Dolič)
Izhodišče: Zadnjica (642 m)
| Širina/Dolžina: | 46,3824°N 13,7604°E |
| |
Ime poti: čez Dolič
Čas hoje: 6 h 25 min
Zahtevnost: lahka označena pot, lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 1878 m
Višinska razlika po poti: 1930 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 25.409
 | 4 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.
Opis poti:
S plačljivega parkirišča v dolini Zadnjice nadaljujemo po markirani poti, sprva cesti v smeri Pogačnikovega doma na Kriških podih, Razorja, Stenarja, Križa, Bovškega Gamsovca, Luknje, Triglava, Koče na Doliču in Kanjavca. Pot nas sprva vodi mimo nekaj hiš, oz. vikendov ter nas po približno 15 minutah hoje pripelje do označenega razpotja, kjer je bilo včasih brezplačno parkirišče, danes pa je parkiranje tu prepovedano.
Nadaljujemo po rahlo desni spodnji cesti v smeri zasavske koče na Prehodavcih, Koče na Doliču, Luknje ter drugih bližnjih ciljev (levo Pogačnikov dom na Kriških podih in drugi cilji nad Kriškimi podi ter spodnja postaja tovorne žičnice proti Kriškim podom), kjer nas še naprej zložna cesta vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd. Malo pred koncem gozdne ceste pri razpotju Planja oz. pred zatrepom doline na predelu imenovanem Utro se v desno odcepi markirana pot preti Prehodavcem.
Nadaljujemo naravnost po cesti, ki se malo naprej spremeni v pešpot, oz. staro vojaško mulatjero, po kateri se večinoma zmerno vzpenjamo po postopoma vse bolj strmih pobočjih. Še v gozdu se v desno odcepi plezalna pot čez Komar, mi pa nadaljujemo po mulatjeri, ki se v nadaljevanju vzpenja v številnih serpentinah, zaradi strmih pobočij nad nami pa je na dele pot tudi izpostavljena padajočemu kamenju.
Dokaj razgledna pot nas na nadmorski višini približno 1500 metrov pripelje do naslednjega razpotja, kjer se v desno odcepi pot proti Koči na Doliču, naravnost pa se nadaljuje pot v smeri Luknje, Pogačnikovega doma na Kriških podih in Triglava čez Plemenice.
Nadaljujemo desno v smeri Koče na Doliču ter se še naprej vzpenjamo po mulatjeri (tudi proti Luknji vodi mulatjera).
V nadaljevanju se večinoma zmerno vzpenjamo po mulatjeri, ki nas vodi čez strma ter občasno tudi izpostavljena prepadna pobočja. Ker je pot široka in lepo speljana tehnično ni zahtevna, je pa izpostavljena padajočemu kamenju in zaradi občasnih globokih pogledov večinoma ni primerna za vrtoglave. Pot občasno naredi nekaj serpentin, sicer pa se večino časa vzpenja prečno proti desni tako, da se vedno bolj približujemo mogočni steni Kanjavca.
Višje se nam z desne priključi še plezalna pot iz Zadnjice čez Komar, še nekoliko naprej pa se v desno odcepi pot Mire Marko Debelakove (pot čez Kanjavčeve police). Vse bolj razgledna pot višje naredi še nekaj serpentin ter nas pripelje do razpotja nekaj minut pred Kočo na Doliču.
Nadaljujemo levo v smeri Triglava (naravnost Koča na Doliču), le malo naprej pa se nam z desne priključi še pot, ki vodi mimo Koče na Doliču.
Tudi tu gremo levo pot pa še nekaj časa nadaljujemo po mulatjeri, ki nas vodi proti severu ter se dokaj strmo vzpenja. Višje se pot položi in nas pripelje na Sedlo (2305 m), kjer se obrne nekoliko v levo.
Sledi nekaj lahkotne hoje s prelepim pogledom na Triglav in okoliške gore, kjer pa moramo biti previdni zaradi visokogorskega kraškega sveta, da ne pademo v kakšno luknjo, ali pa, da si na škrapljastem svetu ne poškodujemo noge.
Pot naprej se ponovno prične vzpenjati, v levo pa se odcepi prva neoznačena pot proti Triglavski vojašnici Viktorja Emanuela III. (včasih napačno imenovana kot Morbegna), mi pa še nekaj časa nadaljujemo po markirani poti in se k vojašnici usmerimo na naslednjem razcepu, v bližini razpotja, kjer se združimo s potjo s Plemenic.
Tu gremo levo ter po neoznačeni stezi v nekaj minutah prispemo do Triglavske vojašnice Viktorja Emanuela III.
Izhodišče - Na placu 0:15, Na placu - Utro 1:00, Utro - odcep za Komar 0:15, odcep za Komar - Pod Skokom 1:10, Pod Skokom - Pod steno 1:25, Pod steno - razpotje pred Kočo na Doliču 0:55, razpotje pred Kočo na Doliču - Sedlo 0:30, Sedlo - razpotje Zaplanja 0:50, razpotje Zaplanja - vojašnica Viktorja Emanuela III. 0:10.
Ob poti: Na placu (714m), Utro (984m), Odcep za Komar (1058m), Pod Skokom (1494m), Pod steno (1899m), Razpotje pred Doličem (2135m), Sedlo (2305m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
4344
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
Diskusija o izletu Zadnjica - Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III. (čez Dolič)
|
| wolphgang26. 05. 2011 |
za vse pametnjakoviče, poglejte si današnjo etapo kolesarske dirke po Italiji in se prepričajte, da ni trdnjava poimenovana po nobeni Morbegni, temveč Morbenju (v imenovalniku: MORBEGNO)
|
|
|
|
| BT8827. 05. 2011 |
Ma kej bo posnet film 
|
|
|
|
| Brezpotnik6. 11. 2011 |
Ko sem v enem zadnjih planinskih vestnikov prebral zgodbo o Morbegni, moraš postati jezen.... Takoj, ko bo dovolj varno se odpravim k njej, dokler jo je še videti... 
|
|
|
|
| B26. 11. 2011 |
Žalostno,toda resnično! Parcela in stavba je last Občine Bovec! Le kako se lahko dovoli takšno razdejanje. Bivša italijanska vojašnica, bi lahko služila za zavetišče marsikomu in bi stala še vrsto let, če je ne bi uničil človek, ki sodi v njemu najbližjo ustanovo! Le zakaj Občina Bovec ne urgira in zaščiti svoje lastnine, oziroma tistega kar je ostalo, tega človeka pa pošlje po kratkem postopku v zanj primerno okolje? Lahko pa bi kaj storili tudi v Ljubljani in zaščitili zgodovinski in za planinca ali pohodnika izredno pomemben objekt.
|
|
|
|
| heinz6. 11. 2011 |
krepka zmota.. nima smisla kar koli ponavljat..
|
|
|
|
| BOSTJAN346. 11. 2011 |
Tudi moje mnenje je,da bi lahko služila kot planinska postojanka,saj v poletnih mesecih vedno primankuje ležišč.
|
|
|
|
| korl9. 11. 2011 |
Če stoji objekt v bovški občini bi morali ukrepati tankajšni domačini. A odnos upravnih enot do teh zadev vemo kako mačehovski je.
Čudi me da se ni za to konkretneje zavzel gospod Zlodej ki je gotovo zelo kompetenten in velik oziroma najboljši poznavalec. Če se samo spomnim kako uspešno je pred časom posredoval proti premestitvi aljaževega stolpa in ga ohranil zanamcem, ni hudič da ne bi bil s podobno zasnovano odmevno akcijo uspešen tudi pri ohranitvi tega zgodovinskega objekta.
|
|
|
|
| B29. 11. 2011 |
Da, preverjeno v programu PISO piše:
Parcela št.: 445/9, ZKV št.: 65
Funkcionalni objekt 18 kvadr. metrov
Porušeni objekt 316 kvadr. metrov
Neplodno 5630 kvadr. metrov
Lastnik: Občina Bovec, Trg Golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec
Kratko in jedrnato! Mislim, da je sedaj jasno, kdo bi moral ukrepati in skrbeti za svojo lastnino! Tu je pa še Triglavski narodni park! Prosim lepo??? Pod samim vrhom Triglava, se dovoljuje takšno razdejanje!
|
|
|
|
| slainter10. 11. 2011 |
Takole je izgledala Morbegna 30. septembra letos. Očitno so jo zminirali. Pri nas je znano, da je zgodovinska dediščina marsikomu napoti.
|
|
|
|
| merkur11. 11. 2011 |
MajaO me je znotraj teme "Oddaje o gorah, hribih, ..." spet spomnila na Lojza. Na njegov način življenja. In ob tem na njegove bivake; vse, ne le na tega ob Morbegni. Hočem reči, da si človek ne more kaj, da ne bi na nek intimen način občudoval njegove posebnosti in svojske ustvarjalnosti. Priznam, vedno mi je bilo v izjemno zabavo ogledovati gradbeno spretnost in inventivnost, kot tudi prebirati njegove zapise v vpisnih knjigah. Vse skupaj me je še najbolj spomnilo na stare otroške igre, ko se je še gradilo hišice v drevju in se na ta način odmikalo "daleč stran" od sveta odraslih ... Tam je bilo varno in lepo, veljala so posebna pravila ... Te hišice so potem, ko smo otroci čisto po otroško pozabili nanje, sčasoma strohnele. Prav podobno se godi nekaterim Lojzovim stvaritvam ...
Vse to, kar sem napisal doslej, pa še ne pomeni, da je ta njegova samosvoja gradbena dejavnost tudi v načelu družbeno sprejemljiva. Ni! A tudi preveč moteča in škodljiva ni, dokler ni množična, torej, dokler se ne pojavi nekaj stotin "Lojzov", ki bodo s samovoljno postavljenimi "vikend hišicami" poselili naše gore ... doline so že poselili (drugačni "Lojzi") ... mnoge vrhove so označili spet drugi ...
K Morbegni. Edina res sporna in na prvi pogled škodljiva stvar, ki se jo je bojda (?!) naš možakar lotil in je bojda (?!) niti ne zanika, je "čiščenje razgleda" pred svojim višinskim domovanjem na ZTP. Ker vem, da ima Lojz iskrene in načelne gorniške prijatelje, sem ob razvoju teh in podobnih tem vedno pričakoval, da bodo omogočili na tem forumu tudi njegov glas. Ne apriorij zaščite, ki ne dopušča dvomov in ne dovoli vprašanj. Pošten glas, v skladu z načeli, s katerimi Lojz živi.
|
|
|
|
| panda12. 11. 2011 |
Kaj pa če bi gor poslali gradbenega inšpektorja in naj ugotovi, zakaj se gre? Mogoče gre za črno gradnjo? Kolikor je meni poznan zakon TNP, je to kar se pri Morbegni dogaja v nasprotju s tem zakonom. Pri parkiranju v TNP so redarji načelni, tukaj gori pa se ne ukrene nič. Nimam nič proti Lojzu in njemu podobnim, ampak, nismo pred zakoni vsi enaki? Presodite sami. LP
|
|
|
|
| heinz12. 11. 2011 |
Ob vseh teh navedbah o črni gradnji, rušenju ipd, se velja vprašati kateri Lojz ruši bivše karavle po Karavankah, npr na Sečah, (ta je bila samo v zadnjem letu znatno zrušena), na Vošci, v Rovtah, ali že samo na Obranci.. Še več: kdo ruši stare ostanke hribovskih in visokogorskih stavb po vsem svetu? Kje naj najdemo toliko grešnih Lojzov?
Sicer pa predlagam, da obiščete Lojza in ga o tem osebno povprašate..
|
|
|
|
| merkur12. 11. 2011 |
Heinz, izgleda kot da bi ti hotel za vsa rušenja visokogorskih stavb po celem svetu in takisto pri nas okriviti izključno gospoda, ki dela počasi, zanesljivo, ... in se piše Čas. Pa saj te verjetno ne razumem prav?! Kajti, če je ta gospod kriv tudi v primeru Morbegne, potem se je tam v zadnjih nekaj letih posebno potrudil. Fotografije trdnjave na desni strani objave so zgovorne Kakorkoli, Lojz ima morda le to nesrečo, da si je košček "nikogaršnjega" sveta ogradil zase (!) ob bivši vojašnici, ki je hkrati ob živahni triglavski poti. Tudi zato ga je opazilo več ljudi kot bi ga sicer in tudi zato je postal predmet zanimanja javnosti ter posledično medijev. Pa še kakšen prijatelj se je, kot se pogosto rado zgodi, mimogrede malo posončil v žarkih njegove slave. Ne vem sicer, če bi bil Lojz prav posebej vesel ako bi ga mimoidoči hodili spraševat o ruševinah pred njegovim "domačim" pragom? A morda se motim in gre v tem primeru za "njegov glas"? Sem pa skoraj prepričan, da ga je kdo, ki prebira (in morda piše na) ta forum, kaj takega že vprašal. Zgoraj v tej temi nekje sem zasledil pomenljiv stavek: "krepka zmota.. nima smisla kar koli ponavljat.." iz katerega se da sklepati, da je avtor natančno seznanjem z vsem, a je bilo itak že vse povedano. Je bilo? Kje?
|
|
|
|
| joža x12. 11. 2011 |
Pa kaj vam je toliko do te makaronarske podrtije,a ni že dovolj turizma v TNP,po moje veliko preveč,Jaz sem za to ,da se podrejo vsi P.D. okoli Triglava,se z NJEGA,pobere vso železje,ne pa da nam po narodnem simbolu ščijejo ,serjejo,kozlajo...turisti z vsega sveta.
|
|
|
|
| CarpeDiem24712. 11. 2011 |
Joža x, tebe bi bilo potrebno svetovati prihodnjemu premjeju, za ministra za Turizem, obetal bi se pravljični razcvet te panoge v naši deželici, res vsa čast za takšno razmišljanje! 
|
|
|
|
| Peter Pehani8. 02. 2022 22:43:11 |
Živjo, javljam popravek za zapis Morbegna ( https://www.hribi.net/gora/morbegna/1/105) Že nekaj časa se ve, da sta med 1. in 2. svetovno vojno v bližini vrha Glava v Zaplanji (2556 m) stala kar dva italijanska objekta: 1/ JZ od Glave v Zaplanji je stala velika visokogorska vojašnica, zgrajena iz kamna. Njeni ostanki so vidni še danes. Njeno pravo ime je Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III. (ital. Caserma Rifugio Vittorio Emanuele III di Monte Tricorno). Zgrajena je bila 1933/34. 2/ SV od Glave v Zaplanji pa je nekoč stalo majhno leseno vojaško zavetišče (že zdavnaj povsem propadlo). Zgrajeno je bilo 1919. Imenovalo se je Morbegna. To zavetišče je "zakuhalo" več desetletij trajajočo zmoto o imenih. Glej še: Triglavska vojašnica V. Emanuela III. Resnica o Morbegni Skratka, točka na hribi.net se mora imenovati Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III., ne pa Morbegna! Prosim za popravek  lp p
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.