Zadnjica - Triglav (Kugyjeva pot na Triglav)

Dostop do izhodišča:
Iz Bovca se peljemo po dolini Trente do naselja Trenta. Za središčem naselja se cesta spusti na most čez Krajcarco in po 350 metrih doseže prvi (zadnji s smeri Kranjske gore) ovinek vršiške ceste. Na tem ostrem levem ovinku se odcepi desno v dolino Zadnjice makadamska cesta (levo iz smeri Kranjske gore), katera nas čez 150 metrov pripelje na označeno parkirišče.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas mimo nekaj hiš (predvsem vikendi) v približno 15 minutah pripelje do mesta, kjer se ena cesta odcepi levo navzgor (ob križišču je bilo nekoč parkirišče, danes pa je parkiranje prepovedano).
Nadaljujemo po cesti naravnost (po zgornji cesti prispemo do spodnje postaje tovorne žičnice in začetka mulatjere, ki pelje na Pogačnikov dom) v smeri Doliča, Luknje in Prehodavcev. Sprva zložni cesti, ki nas vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd, sledimo do njenega konca, kjer se zoža v mulatjero in nas pripelje na most čez Zadnjico (nadmorska višina 1000m, do sem potrebujemo približno 1 uro). Tu se nam levo odpre pogled proti prelazu Luknja, nad nami (proti jugu) se bohoti Kanjavec s svojo mogočno steno, še malo desno pa je pogled na Zadnjiški Dol, po katerem se vije pot na Prehodavce. Na tem mestu je zadnja možnost natočiti si sveže vode.
Vzpon nadaljujemo po mulatjeri, ki se sprva vzpenja po gozdu, više pa v številnih ključih premaguje bolj strma pobočja in je usmerjena proti Luknji. Na višini okrog 1500m pridemo do razpotja, kjer se naša mulatjera obrne v desno (smer Dolič), naravnost pa se odcepi pot proti Luknji. V skalo vsekana mulatjera se še naprej vije nad prepadnim pobočjem in više kot smo, zanimivejši so pogledi na številne prehojene serpentine pod nami in travnate strmali Pihavca nasproti nas. Malo više pot preči široko zagruščeno grapo, pri čemer naredi oster ovinek v desno na drugo stran grape (ta grapa je iztek doline, ki je usmerjena gor proti Zaplanji in po kateri bomo v nadaljevanju hodili, za zdaj pa nadaljujemo po mulatjeri), kjer se v ključih malo više gor nadaljuje skozi macesnov gozd. Ko se mulatjera malo zravna (usmerjana proti jugu), bodimo pozorni na levi na nekaj kamnitih stopnic, ki nas z mulatjere usmerijo levo navzgor proti ruševini nekdanje italijanske postojanke Gemona. Le ta se nahaja lučaj nad nami in je z mulatjere, če bi šli po njej par korakov naprej, lepo vidna. Tu, na višini okrog 1780m, je začetek Kugyjeve poti. Od ruševin Gemone naprej prečimo več melišč na strmem pobočju Zelenic, na katerih se sled poti občasno izgubi. Pri prečenju melišč držimo višino oziroma se rahlo dvigamo. V nadaljevanju je pot pod strmimi pobočji Zelenic spet boljše uhojena. Na višini okrog 2000m se izpod Zelenic usmerimo levo proti severu, z namenom prečkanja doline. Tu je pot težje sledljiva, a je teren lahko prehoden, prevladuje trava. Kmalu nad seboj zagledamo veliko melišče in zatrep doline. Pravzaprav sta zatrepa dva. Desni, bolj izrazit in ožji, ter levi, tik nad nami. Oba zatrepa povezuje veliko melišče, s katerim se v nadaljevanju orientiramo. Pomembno je, da se usmerimo vzdolž levega roba (gor gledano) melišča. Tik desno od levega roba melišča lahko opazimo rahlo poraščen pas trave. Ta nas bo po približno 100 metrih pripeljal do ključne točke Kugyjeve poti, to je do starih jeklenic, ki predstavljajo najlažji prehod iz te doline na greben Plemenic, kjer poteka markirana pot. Prehod čez skalnat rob je tu najlažji. Trije raztežaji jeklenic, čeprav starih, je še vedno pripetih v skalo, vendar ne dajejo občutka zanesljivosti. K sreči pa tudi sam teren ni tako izpostavljen, da bi bile nujno potrebne. V nadaljevanju je pot spet boljše sledljiva in uhojena. V nekaj minutah nas pot privede na slikovite strme travnate terene, po njih pa v nadaljevanju na sam prepadni rob nad Koriti. S travnatega roba gledamo naravnost navzdol na Luknjo. Od tu vodi steza naprej po travnatem hrbtu (smer SV) še slabih 200m zračne linije, nato pa se obrne desno proti vzhodu, kjer hodimo po planotastem visokogorskem krasu. Pot nas čez 300 m pripelje do markirane poti, ki gre z Luknje na Triglav. Še par minut naprej po markirani poti in že lahko z roba Severne triglavske stene od blizu občudujemo znamenito Sfingo. Od tod naprej sledimo markacijam, ki nas preko zahodne triglavske planote in Triglavske škrbine vodijo na vrh Triglava.
Teža opisa se nanaša na neoznačen del poti med mulatjero za Dolič in zavarovano potjo čez Plemenice (stanje september 2020). Zaradi ponekod slabše sledljivosti same poti, mestoma tudi brezpotja, pot v megli odsvetujem zaradi težavne orientacije. Odsvetujem tudi sestop v mokrem vremenu zaradi mestoma strmih travnatih predelov.

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga