Ohranjanje divjega petelina ni pomembno le za naravo, temveč tudi za človeka. Na mir, ki ga potrebuje za razmnoževanje, še posebej opozarjamo spomladi, ko začne peti svoj značilni napev.
Divji petelin (Tetrao urogallus) je največji predstavnik koconogih kur. Njegov življenjski prostor so gorski mešani in iglasti gozdovi, predvsem stari gozdovi z borovnico, ki zanj predstavlja pomembno hrano. Najbolj ga ogrožata krčenje življenjskega prostora in nemir v gozdu, najpogosteje povzročen s človeško dejavnostjo.
Zakaj je divji petelin pomemben tudi za človeka?
V zadnjih letih se pogosto pojavljajo razprave o pomenu varovanja divjega petelina in o omejitvah, ki jih varstveni ukrepi prinašajo na območju Triglavskega narodnega parka. Čeprav divji petelin ni edina ogrožena vrsta v parku, sodi med tako imenovane krovne vrste. Njegova prisotnost namreč kaže na dobro ohranjenost življenjskega prostora. Skrb za primerne življenjske razmere za divjega petelina pomeni tudi ohranjanje kakovostnega okolja za številne druge živalske in rastlinske vrste. Posredno pa to vpliva tudi na kakovost bivanja ljudi.
Biotska raznovrstnost – pestrost rastlinskih in živalskih vrst – prinaša številne koristi. Okolja z večjo biotsko pestrostjo so praviloma bolj odporna na bolezni, škodljivce in naravne ujme ter se po takšnih dogodkih hitreje obnovijo. Gozdovi na takšnih območjih bolje opravljajo svoje ključne funkcije: ekološko, proizvodno in tudi družbeno.
Občutljiva obdobja za divjega petelina
Ena najbolj prepoznavnih značilnosti divjih petelinov je spomladansko dvorjenje. Samci se takrat zbirajo na posebnih mestih – rastiščih. Na izpostavljenih točkah razširijo rep in pojejo značilni napev, sestavljen iz dveh delov: »klepanja« in »brušenja«. Med fazo brušenja samec začasno izgubi pozornost na dogajanje v okolici, čeprav je sicer zelo plašna ptica. Zaradi hormonskih motenj se lahko zgodi, da posamezni samci postanejo nenavadno pogumni ali celo napadalni do ljudi.
Obdobje do konca junija je za divjega petelina posebej občutljivo, saj takrat poteka vzreja mladičev. Vznemirjanje v tem času lahko zmanjša uspešnost gnezdenja.
Telemetrične raziskave na Pokljuki kažejo, da motnje vplivajo na divjega petelina tudi pozimi. Ob sončnih dneh z veliko obiskovalci se premika tudi do petkrat več kot običajno, čeprav sicer lahko več dni zapored ostane na istem drevesu. Takšno povečano gibanje pomeni večjo porabo energije in posledično večje tveganje, da težkih zimskih razmer ne bo preživel.
Mirna območja v Triglavskem narodnem parku
Za ohranjanje občutljivih vrst so v Triglavskem narodnem parku določena tako imenovana mirna območja. Gre za površine, kjer so dejavnosti časovno ali prostorsko omejene, da bi se zagotovili ustrezni življenjski pogoji za živali in rastline. Takšna območja so namenjena varstvu več vrst, med drugim divjega petelina, belke, ruševca, gamsa, planinskega orla in visokih barij. V parku je skupno določenih 134 mirnih območij, ki obsegajo približno 10.000 hektarjev.
Na Pokljuki, Mangartskem sedlu in Vitrancu so bila vzpostavljena v okviru projekta Vrh Julijcev v sodelovanju s strokovnjaki s področja gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč. Jeseni 2021 so na nekaterih gozdnih cestah na Pokljuki postavili tudi 11 zapornic, s katerimi želijo dodatno zmanjšati motnje na občutljivih območjih. Na planinskih poteh in gozdnih cestah so mirna območja označena s posebnimi tablicami.
Posebna pravila na območjih, kjer biva divji petelin
V Triglavskem narodnem parku je določenih 42 mirnih območij, namenjenih predvsem varovanju divjega petelina. V času največje občutljivosti – od marca do konca junija – je dostop na ta območja omejen.
V preostalem delu leta je na večini območij dovoljena hoja po označenih planinskih poteh. Posebej stroga pravila veljajo na območju Mesnovca v bližini Rudnega polja na Pokljuki, kjer je zaradi izjemnega pomena za ohranjanje vrste obiskovanje omejeno skozi vse leto.
Kako lahko obiskovalci in prebivalci parka prispevamo k ohranjanju vrste?
Pomembno vlogo pri ohranjanju divjega petelina imamo tudi prebivalci in obiskovalci Triglavskega narodnega parka. Pri tem lahko pomagamo z upoštevanjem nekaj preprostih pravil:
- spoštujemo časovne omejitve dostopa do občutljivih območij,
- hodimo po označenih planinskih poteh in kolesarimo po označenih kolesarskih trasah,
- pse v naravi vodimo na povodcu,
- gozdne sadeže in gobe nabiramo le tam, kjer je to dovoljeno, ter v predpisanih količinah.
Takšno ravnanje pomaga ohranjati ravnovesje v naravi in zagotavlja, da bodo življenjski prostori divjega petelina in drugih vrst ostali primerni tudi v prihodnje.
Vir:
https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/371/zakaj-je-ohranjanje-divjega-petelina-tako-pomembno.html