Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Komnu (1684 m)?
Glasuj
Novice / V PZS smo veseli, da so v parlamentarno...

V PZS smo veseli, da so v parlamentarno...

27.2.2021
V PZS smo veseli, da so v parlamentarno proceduro vložene spremembe Zakona o planinskih poteh.

V teh dneh mineva 128 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva, predhodnika Planinske zveze Slovenije (PZS). Planinstvo je med Slovenci priljubljena prostočasna dejavnost in urejene planinske poti v planinski svet privabijo še kakšnega obiskovalca več. Za vzdrževanje planinskih poti skrbijo za to posebej usposobljeni markacisti Planinske zveze Slovenije, ki svoje delo opravljajo prostovoljno. V PZS smo zelo veseli, da so danes poslanka državnega zbora Mateja Udovč (SMC) s koalicijskimi partnerji in poslancema narodnih skupnosti v parlamentarno proceduro vložili predlog novele Zakona o planinskih poteh. S predlogom zakona se zagotavlja sistemski vir financiranja vzdrževanja planinskih poti in delo markacistov.



Mreža planinskih poti je razpredena po vsej Sloveniji, skupna dolžina vseh planinskih poti znaša nekaj čez 10 tisoč kilometrov. »Ta razdalja je enaka razdalji od Ljubljane do Pekinga po kopnem in če bi nekdo želel prehoditi to pot, bi potreboval leto dni. Planinska društva skrbijo za več kot 2.000 planinskih poti in 62 planinskih veznih poti – obhodnic. Planinske poti urejajo in označujejo člani planinskih društev – markacisti: v letu 2020 je bilo registriranih 820 markacistov in markacistk. Ti planinske poti vzdržujejo, označujejo, čistijo in urejajo prostovoljno. En markacist skrbi približno za dobrih 12 kilometrov planinskih poti. Na leto pa opravijo okoli 40 tisoč ur prostovoljnega dela,« je delo markacistov povzel predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.



Zaradi povečanega števila ljudi v gorah, večje količine snega, hudih nalivov in neurij se dnevno uničujejo planinske poti, ki jih je potrebno ves čas vzdrževati. Najpogostejša dela obsegajo čiščenje, obrezovanje grmovja, nameščanje protierozijskih zaščit, risanje markacij in nameščanje smernih tabel. Največ truda, znanja in tudi alpinističnih veščin zahteva nadelovanje zelo zahtevnih planinskih poti.



»S sprejetjem Zakona o planinskih poteh leta 2007 so planinske poti v pravni ureditvi dobile poseben status, ki je prinesel veliko obveznosti planinskim društvom, ni pa zagotovil sistemskega vira financiranja za vzdrževanje planinskih poti. Urejanje poti je bilo prepuščeno društvom, donatorjem in občinam. V spremembah zakona so upoštevani predlogi zakonov primerljivih alpskih držav, kjer znajo izkoristiti pozitivne povezave med planinstvom in turizmom. Nov predlog zakona je del uresničevanja programa zelenega gorskega turizma, h kateremu se nagiba slovenska država. Veseli smo, da je gospodarski minister Zdravko Počivalšek prepoznal pomen ustrezno vzdrževane planinske infrastrukture,« je poudaril predsednik PZS Jože Rovan.



Z novelo zakona se bo uredilo usposabljanje in licenčno izpopolnjevanje markacistov in ustrezna opremljenost za varno delo. A kot največji doprinos novele je dopolnjena določba 20. člena z novim odstavkom, ki določa obveznost ministrstva, pristojnega za turizem, da iz državnega proračuna zagotavlja sredstva za vzdrževanje in označevanje planinskih poti. Predlagatelji pričakujejo, da bo ministrstvo, pristojno za turizem, na letni ravni za te namene zagotovilo okoli 400.000 evrov. Navedeni znesek se bo prilagajal dejanskim razmeram in zahtevam ter drugim okoliščinam. S predlogom sprememb zakona se težišče financiranja vzdrževanja in obnove planinskih poti prenaša na ministrstvo zadolženo za turizem, kar se povezuje tudi s prizadevanji za obnovo planinskih koč.



Ker so za leti 2021 in 2022 že sprejeti proračuni države in lokalne skupnosti, se uporaba določb zakona zamika na začetek proračunskega leta 2023.



»Vzdrževane in označene planinske poti so predpogoj za varno gibanje v hribovitem in gorskem svetu. Drugo leto bo Knafelčeva markacija praznovala sto let in vsaj sto let markacisti niso dobili zadostnega državnega denarja. Zato se mi zdi, da je danes z vložitvijo sprememb Zakona o planinskih poteh čudovit sončen dan tudi za naše markaciste. Sama sem planinska vodnica PZS že vrsto let in se zavedam problematike planinskih društev ter njihovih problemov s financiranjem. Društva se največkrat financirajo z lastnimi sredstvi in njihovi člani opravljajo svoje delo prostovoljno. Ljudje, ki hodijo v gore, pa tega pogosto ne opazijo in se niti ne zavedajo, kdo je opravil sanacijo poti, kdo jo je markiral, se le kritični, če ni narejeno. Sama ocenjujem, da je danes velik dan za planinstvo, saj so bili markacisti prepogosto prezrti,« je ob vložitvi sprememb zakona povedala poslanka DZ Mateja Udovč.



Obisk planinskih poti in slovenskih gora narašča, s tem pa tudi obremenitev planinskih poti in potreba po temeljitejšem vzdrževanju in označevanju in s tem povezanimi sredstvi. Dobro vzdrževane planinske poti zagotavljajo varnost obiskovalcem gora, kajti zmanjšujejo tveganje in preprečujejo nesreče v gorah. Zato je še toliko pomembneje, da slednje prepozna tudi zakonodajalec in da zato upošteva potrebe planinskih društev, ki delujejo v javnem interesu in za širšo družbeno korist. Verjamemo, da bo pomen in doprinos predlaganih sprememb prepoznan s strani vseh strank in poslancev v DZ, saj je ravno planinstvo v preteklosti že znalo poenotiti in združiti politiko.
     
Copyright © 2006-2021 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki