Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali se od Zgornjega Kriškega jezera, vidi Bovški Gamsovec?
Glasuj
Novice / V 70 letih Slovenske planinske poti prodanih več kot 40...

V 70 letih Slovenske planinske poti prodanih več kot 40...

19.12.2023
V 70 letih Slovenske planinske poti prodanih več kot 40 tisoč izvodov vodnika po njej.

Kaj imajo skupnega Slovenska planinska pot, prvi vzpon na Everest, predsednik Planinske zveze Slovenije, Rdeča kapica, Vlado Kreslin in cockta? Legendarno letnico 1953. Slovenska planinska pot (SPP) je ob koncu praznovanja letošnje 70. obletnice dobila posodobljen častni znak in nov planinski vodnik izpod uveljavljenega peresa Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca, znova v eni knjigi in z novo povezavo s spletno aplikacijo maPZS. Pri Planinski založbi je to že 14. izdaja vodnika po SPP, do zdaj pa je bilo prodanih že več kot 40.000 izvodov vodnika po najbolj priljubljeni vezni poti v Sloveniji. Celotno pot je prehodilo enajst tisoč planincev, o njeni priljubljenosti pa priča tudi podatek, da je bilo prodanih več kot 200 tisoč Dnevnikov SPP.

Slovenska planinska pot (SPP) je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Bila je povod za nastanek mnogih evropskih veznih poti. Odprta je bila leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista PD Maribor Matica. Sprva jo je imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot. Vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večini gorskega sveta - od Maribora do Debelega rtiča ob Jadranskem morju. Označena je s številko 1 ob rdeče-beli Knafelčevi markaciji.

Leta 1958 je pri Planinski založbi izšel prvi vodnik Po slovenskih gorah - vodnik po planinski transverzali, ki so ga uredili Vilko Mazi, France Planina in Cene Malovrh; ponatisnili so ga v letih 1964 in 1969. Poleg opisov poti je bilo vodniku dodanih tudi 22 terenskih skic in pet shematičnih razgledov. Leta 1974 je izšel Vodnik po Slovenski planinski poti, z dopolnjenimi ponatisi v letih 1979, 1984 in 1988. Po preteklih izdajah ga je uredil uredniški odbor, v katerem je bil tudi Tomaž Banovec, v letih 1979-1987 predsednik PZS, ki je kot geodet in kartograf prevzel kartografski del. "Slovenska planinska pot je bila že takrat zelo priljubljena, saj je bila prva, redka in kot taka velika atrakcija," se spominja in dodaja, da se je ideja uveljavila v vseh alpskih državah, čeprav so jo v Švici sprva napadali, češ da ne ustreza planinstvu, danes pa je po Alpah in drugod speljana vrsta podobnih poti.

Po spremembah Slovenske planinske transverzale št. 1 in preimenovanju v Slovensko planinsko pot je leta 1994 (s ponatisom v letu 1998) izšel nov vodnik avtorja Jožeta Dobnika in od takrat tudi nosi naslov Slovenska planinska pot. Izpod peresa in koraka Andraža Poljanca in Milenka Arnejša - Prleta je vodnik novo prenovo doživel leta 2012, temeljito nadgradnjo pa spet leta 2018, ko je pod uredniško taktirko Jožeta Draba in avtorstvom Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca prvič izšel v treh knjigah, razdeljen na odseke oziroma etape, že naslednje leto doživel ponatis in angleško izdajo Slovenian Mountain Trail, ob letošnji 70. obletnici pa vnovični natis v eni knjigi. Štirinajst izdaj vodnika v 65 letih, skupno izdanih 42 tisoč izvodov - kaj ni to najlepše priznanje ideji o Slovenski planinski poti!

V najnovejšem vodniku Slovenska planinska pot, ki je znova izšel v eni knjigi, lahko planinci sledijo etapi za etapo po celotni poti ali pa etape poljubno izbirajo, razdelijo ali spojijo glede na želje, čas in vremenske razmere. Nadgradnja te izdaje je povezava s sodobnimi informacijskimi sistemi, saj ima vsaka etapa QR-kodo s povezavo do vrisa poti v spletni aplikaciji maPZS. Uvodoma nas Gorazd Gorišek vodi iz Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke do Mojstrane. Tam nas prepusti avtorici drugega dela Mojci Stritar Kučuk, ki nas popelje čez Julijske Alpe, kjer obiščemo nekatere najvišje slovenske vrhove s Triglavom in Jalovcem na čelu. Za konec nas Andraž Poljanec vodi čez Cerkljansko hribovje, kraške planote in primorski kras vse do slovenskega morja.

"Pri izdaji leta 2012 s Prletom sem bil doma tudi na Storžiču, v Karavankah, na Triglavu in Jalovcu, pri zadnjih izdajah pa sem se udomačil na odseku od Petrovega Brda do morja. Zaznamujejo ga ljubezen kmečkih ljudi do zemlje, tihota gozdovja, toplina Krasa in širina morja. Tega bogastva je deležen planinec, če doživlja naravo odprto, s srcem," poudarja Andraž Poljanec, že od leta 2012 nepogrešljivi soavtor vodnika po SPP, ki bi ljubiteljem gora v zimskem času priporočil ravno sklepni del SPP: "V zimskem času je primeren prav odsek od Julijskih Alp do morja. Seveda se moramo glede na razmere primerno opremiti zlasti v višjih legah in na strmejših pobočjih, ko sta npr. Porezen in sestop z Nanosa, sicer pa je zimski obisk narave izjemno dragocen in nepozaben, sploh če smo ljubitelji samote in tišine."

Leta 1958 je Predrag Pašić (PD Železničar Beograd) prvi prejel častni znak za prehojeno pot, SPP pa je do danes uspešno prehodilo že enajst tisoč planincev. Od tega seveda največ Slovencev, sledijo državljani republik nekdanje Jugoslavije in nemško govorečih dežel. Začetnik si na Slovenski planinski poti sistematično pridobiva planinsko in gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan planinec, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Slovenska planinska pot tako ni namenjena zgolj zbiranju žigov, na kar je opozoril že njen idejni oče Šumljak: "Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!" Letošnja novost je tudi posodobljen častni znak SPP, ki ga prejmejo planinci, ki prehodijo celotno pot.

"Slovenska planinska pot je poskrbela za razpršenost obiska, spodbudila je planince, da so se povzpeli na številne slovenske gore in ne samo na Triglav in osrednji greben Kamniško-Savinjskih Alp. Planinci so prek te poti spoznali, da je vredno iti tudi na Pohorje, na koroške in primorske vrhove. Za marsikoga je bila motivacija, da jo prehodi v celoti. Vendar pa to ni pot, ki ponudi le telesno dejavnost in doživljanje narave, saj nas tudi vsebinsko obogati, ko nas pripelje do zgodovinskih, etnoloških, kulturnih in naravnih znamenitosti. Ne smemo pozabiti niti na njen gospodarski pomen, saj je prinesla pomemben prihodek planinskim kočam," večplasten pomen SPP oriše predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, tudi dolgoletni markacist, pobudnik strojne nadelave planinskih poti in nekdanji vodja tehnične skupine markacistov PZS.


Dobrih 617 kilometrov planinskih poti od Maribora do Debelega rtiča je tudi pošten zalogaj za prostovoljne markaciste. "Vzdrževanje SPP predstavlja velik izziv, ker je treba organizacijsko povezati veliko število društev na trasi, ki vzdržujejo posamezne odseke poti. Nekateri odseki so za vzdrževanje posebej zahtevni, zlasti zelo zahtevne planinske poti, ki so zavarovane z jeklenicami in klini," pojasni Rovan, ki je sodeloval pri strojni nadelavi zavarovanih odsekov SPP: "Poti na Slovenski planinski poti so v preteklosti nastale v različnih obdobjih, njihovo posodabljanje s strojno tehnologijo pa smo začeli leta 1978 na grebenu Triglava. Posebej mi je ljuba Tominškova pot, ki smo jo temeljito opremili leta 1981, šele letos pa je doživela prvo večjo obnovo." Prvemu možu PZS je bila SPP položena že v zibelko, saj si delita letnico rojstva, leto 1953 pa je bilo planinsko pomembno še zaradi ustanovitve številnih planinskih društev, postavitve Savinškovega spomenika Juliusu Kugyju v Trenti in osvojitve Everesta, zunaj planinskih vrst pa smo si ga zapomnili po izidu Grimmove pravljice Rdeča kapica v zbirki Čebelica, rojstvu Vlada Kreslina in cockti - pijači vaše in naše mladosti.

V pomladnih mesecih leta 2020 je SPP dobila novo celostno grafično podobo, v letošnjem jubilejnem letu pa je Slovenski planinski muzej v Mojstrani v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije odprl razstavo, ki je namenjena predstavitvi poti, življenja in znamenitosti na in ob njej. Poleg Mojstrane je bila potujoča razstava letos na ogled na Jezerskem, v avstrijskem Pliberku, na Kalu nad Hrastnikom, v Mariboru, Velenju, Bohinju, Kopru, Ankaranu, na Pohorju, v Slovenj Gradcu in Kamniku, kjer je na ogled še do 15. januarja, februarja pa se seli na Reko na Hrvaškem.

Slovenska planinska pot v številkah
70 let Slovenske planinske poti
617,4 km od Maribora do Debelega rtiča
37.300 m vzpona in 37.600 m spusta
43 etap
79 kontrolnih točk po SPP
vsaj 35 obiskanih vrhov
55 planinskih koč na poti
252 ur oz. 37 dni hoje od začetka do konca SPP
6 dni, 12 ur in 52 minut - rekord iz leta 2020
11.000 planincev je SPP prehodilo v celoti
14 izdaj vodnika po SPP v 65 letih
40.000 prodanih izvodov vodnika po SPP
200.000 prodanih Dnevnikov Slovenske planinske poti
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki