Slap Savica od 1. avgusta 2026 dalje z novim sistemom upravljanja
1.08.2026
Slap Savica od 1. avgusta 2026 dalje z novim
sistemom upravljanja obiskovanja.
Slap Savica je ena najbolj obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji in eden najbolj
prepoznavnih simbolov Triglavskega narodnega parka. Veliko število obiskovalcev
zahteva usklajeno upravljanje, ki hkrati zagotavlja varstvo narave, varnost
obiskovalcev, kakovostno izkušnjo obiska ter zmanjšuje obremenitve lokalnega
okolja. Na območju slapa Savica se zato s 1. avgustom 2026 vzpostavlja nov model
upravljanja obiskovanja, ki temelji na sodelovanju Javnega zavoda Triglavski
narodni park, Javnega zavoda Turizem Bohinj in Občine Bohinj. Del tega sistema
je tudi ponovno zaračunavanje plačila za obisk, ki se bo izvajalo skladno z
Zakonom o ohranjanju narave.
Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj in Občina Bohinj so namreč
24. 7. 2026 sklenili pogodbo o skrbništvu naravne vrednote Savica - slap, kot je
uradno poimenovana omenjena naravna vrednota. To je prva tovrstna
sklenjena pogodba za obiskovanje in ogledovanje naravnih vrednot na
območju Triglavskega narodnega parka. Po izpolnjenih pogojih skladno z
novelo Zakona o ohranjanju narave se bo 1. avgusta za obisk naravne vrednote
slap Savica v občini Bohinj ponovno začelo zaračunavanje plačila za obisk.
Obiskovalci od doponjenega 16. leta starosti bodo morali za obisk slapa Savica
prispevati štiri (4) evre, medtem ko jo bodo mlajši še naprej lahko obiskovali
brezplačno. S tem želimo otrokom in mladim približati obisk in jih že od malih
nog spodbujati k spoznavanju, razumevanju in spoštovanju naravne ter kulturne
dediščine. Prav tako bo obisk brezplačen vsako prvo nedeljo v mesecu, kar
zagotavlja novela Zakona o ohranjanju narave.
Vstopna točka bo avgusta in septembra odprta od 8. do 19. ure, oktobra od 9. do
17. ter novembra in decembra od 9. do 16. ure. Ob močnem dežju, neurju,
sneženju, poledici, visoki vodi ali nevarnosti padajočega kamenja bo ta naravna
vrednota zaradi varnosti zaprta.
Javni zavod Turizem Bohinj kot skrbnik izbran na podlagi javno objavljene
namere
Skrbnik te omenjene naravne vrednote, Javni zavod Turizem Bohinj, je bil izbran
na podlagi javno objavljene namere. “Pogodba o skrbništvu omenjene naravne
vrednote med Javnim zavodom Triglavski narodni park in Javnim zavodom
Turizem Bohinj ne pomeni prenosa pristojnosti, ampak je mehanizem za
usklajeno izvajanje zakonskih pristojnosti obeh javnih institucij. Horizontalna
pogodba prvič v Triglavskem narodnem parku povezuje upravljavca
zavarovanega območja, lokalno skupnost in destinacijsko organizacijo v enoten
sistem upravljanja obiskovanja, katerega cilj je boljše varstvo narave,
kakovostnejša izkušnja obiskovalcev in manjše obremenitve lokalnega okolja.”
poudarja direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park Uroš Brežan in
dodaja: “Pomembno je tudi dejstvo, da smo v sistem uspeli vključiti dolgoletne
izkušnje Turističnega društva Bohinj, saj brez širokih in trdnih lokalnih
partnerstev ne moremo pričakovati dobrih rezultatov.”
Turistično društvo Bohinj je izvajalec določenih del za skrbnika naravne
vrednote, Javni tavod Turizem Bohinj. Zavedati se je namreč treba, da vplivi
obiskovanja slapa Savica daleč presegajo samo območje slapa, zato takega
obiskovanja nobena institucija ne more učinkovito upravljati sama. Posledično je
nastala potreba po skupnem izvajanju javnih nalog za doseganje skupnega cilja v
javnem interesu.
Namenska in pregledna poraba zbranih sredstev
Zbrana sredstva bodo porabljena namensko in pregledno. En del plačila za obisk
pokriva upravičene stroške izvajanja skrbništva, drugi del je namenjen naravi in
lokalnemu okolju in se po zakonu deli med upravljavca in lokalno skupnost,
sredstva so namenska, porabljajo se prednostno na sami naravni vrednoti in
njenem vplivnem območju.
Kot je znano, je decembra 2025 začela veljati novela Zakona o ohranjanju narave,
ki je za vso državo enotno uredila plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravnih
vrednot. Obiskovanje je praviloma brezplačno; plačilo je dopustno le iz zakonsko
naštetih razlogov kadar je za obiskovanje nujna ureditev infrastrukture, kadar se
zaradi obsega obiska izvajajo ukrepi za usmerjanje in kadar je treba urejati
mirujoči promet. Pri naravnih vrednotah državnega pomena o zaračunavanju in
višini plačila odloči minister s sklepom, zaračunava pa ga lahko le upravljavec
zavarovanega območja ali skrbnik naravne vrednote, in sicer le, če je ta javni
zavod in ima z upravljavcem sklenjeno pogodbo o skrbništvu.