V Javnem zavodu Triglavski narodni park opozarjamo, da hranjenje prostoživečih živali ni dobro ne za ljudi in ne za živali, za slednje je vrsta in količina takšne hrane škodljiva z več vidikov.
Triglavski narodni park je za marsikoga vreden obiska tudi zaradi prostoživečih živali, ki jih obiskovalec s pozornim očesom in kančkom sreče lahko opazi v naravi. V Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) ob tem opozarjamo, da je približevanje prostoživečim živalim lahko nevarno, hranjenje takih živali, četudi dobronamerno, pa lahko povzroči več škode kot koristi.
Prostoživeče živali so namreč prilagojene življenju v naravi, kamor sodi tudi samostojno iskanje hrane. Njihov prebavni sistem je prilagojen naravnim pogojem, v katerih živijo, in sicer tako po vrsti in količini hrane kot po značilnostih prehranjevanja določene živalske vrste glede na letni čas.
Nevarna izguba strahu živali pred bližino ljudi
Vrsta in količina hrane, ki jo živali priložnostno (ob več obiskovalcih pa celo redno) dobijo od ljudi, je zanje škodljiva z več vidikov, saj vpliva na naravno stanje tako prebavnih procesov kot navad posamezne živali. Ta lahko izgubi prirojeni strah pred človekom in svoje vedenje prilagodi pridobivanju hrane iz virov, povezanih s človekom. Takšno vedenje povečuje verjetnost neposrednih stikov z ljudmi in nastanka nevarnih situacij.
Na videz prijetno bližnje srečanje s prostoživečo živaljo se tako lahko konča s fizičnimi poškodbami ali boleznijo človeka. Vedenje divjih živali, ki se načeloma izogibajo stiku z ljudmi, je nepredvidljivo in lahko kaj hitro preide v vsiljivo ali celo agresivno obnašanje, kot so udarci, ugrizi, praske in podobno. Prav tako lahko divje živali prenašajo bolezni in parazite, ki škodijo tudi človeku, kot je na primer steklina.
Škodljivost človeške hrane in spreminjanja navad za živali
Za posamezno žival je spreminjanje navad prav tako škodljivo. Žival, vajena dobiti hrano na enostaven način od človeka, postopoma preneha iskati vire hrane v naravi. Po sestavi in načinu priprave je človeška hrana tudi popolnoma neprimerljiva s tisto, s katero se žival prehranjuje v naravnem okolju, zato škodi zdravstvenemu stanju in vitalnosti živali in lahko vodi v bolezen ali celo pogin. Izguba strahu pred človekom pa zaradi tveganj za konfliktne situacije lahko privede do odločitev pristojnih inšpekcijskih služb po odlovu živali. Zaradi hranjenja prostoživečih živali pa vas lahko doleti tudi kazen.
Vir:
https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/397/prostozivece-zivali-si-v-naravi-same-poiscejo-hrano.html