Pozimi vabljivi nižje ležeči planinski cilji, tudi koče

Gore pozimi zahtevajo zrelega obiskovalca, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje o nevarnostih v gorah, vremenoslovju, orientaciji, gibanju, predvsem pa veliko mero znanja, izkušenj in odgovornosti, pa tudi spoštovanja do gora in zavedanja, da ga bo gora počakala. Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete tudi pozimi - vedno v duhu premišljenosti, postopnosti in odgovornosti, je na novinarski konferenci na začetku zimske planinske sezone na Domu pod Storžičem 10. decembra 2025 opozorila Planinska zveza Slovenije (PZS). Zimski planinski cilj je lahko že planinska koča, saj jih je pozimi po vsej Sloveniji odprtih več kot sto, z obiskom pa podpremo tudi njihovo delovanje.

V teh dneh so temperature v hribih precej nad običajnimi za december. Neobičajno toplo je za ta del leta in pred mednarodnim dnevom gora, 11. decembrom, v središču katerega so letos ledeniki, lahko potegnemo vzporednico s podnebnimi spremembami in njihovim vplivom na zimski obisk gora in obratovanje planinskih koč. "Gore se spreminjajo. V luči podnebnih sprememb ne moremo spregledati izginjanja ledenikov, skalnih podorov in padajočega kamenja, ekstremnih sušnih obdobij, ki se dinamično izmenjujejo z močnimi padavinskimi dogodki. To vse vpliva na spremembe, škodne dogodke, na varnost ljudi, ki hodijo v gore, in nenazadnje so posledice podnebnih sprememb izziv za upravljanje planinske infrastrukture, kot so poti in koče," je v letošnji poslanici PZS osvetlil podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar in dodal: "Močne padavine, podori in padajoče kamenje povzročajo hitrejše mehanske spremembe v matični podlagi in seveda tudi poškodbe na poteh, ki jih je treba zaradi varnosti in obstoja te infrastrukture vzdrževati. Poseben izziv je tudi vse večje pomanjkanje vode, ki je potrebna za obratovanje planinskih koč. Vode je manj, teoretično bo manj tudi onesnaženih odpadnih voda, kar pa nas ne sme zaustaviti pri iskanju učinkovitih rešitev pri izpustih v kočah."

Zimsko udejstvovanje v hribovitem in goratem svetu je kompleksnejše od letnega planinstva, gorništva in alpinizma. "Krajši dan, nižje temperature, težja dostopnost do izhodišč, težavnejše gibanje in orientacija, dodatna tehnična oprema, nadgradnja znanj, veščin in izkušenj, potrebnih za boljše ocenjevanje razmer na terenu in ocenjevanje nevarnosti, zahtevnejši proces sprejemanja odločitev, nevarnost proženja snežnih plazov in drugo zahtevajo od vseh, ki se podajajo v hribovit svet pozimi, precej več kot v poletnih razmerah - in sicer dodatno usposobljenost, več izkušenj, več priprav na turo, poznavanje in znanje uporabe potrebne zimske opreme in poznavanje nevarnosti v gorah pozimi. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj," je poudaril strokovni sodelavec PZS in gorski vodnik Miha Habjan, obiskovalcem gora pa še položil na srce, da moramo biti spoštljivi tako do ljudi kot narave, ki tudi pozimi potrebuje počitek, ter da parkiramo le tam, kjer je to dovoljeno.

Praktično celotna Slovenija je posejana z gričevjem, hribovjem ali visokogorjem in prepredena s planinskimi potmi, zato lahko prav vsakdo najde cilj, primeren svojim sposobnostim. "Izbira ustreznega planinskega cilja, ki ga prilagodimo svojim psihofizičnim sposobnostim, usposobljenosti in izkušnjam, je ena izmed ključnih stvari pri zagotavljanju varnosti udeležencev ture. Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete tudi pozimi, tako za začetnike, ki šele nabirajo izkušnje, kot tudi za izkušenejše - vedno v duhu premišljenosti, postopnosti in odgovornosti," je dodal podpredsednik PZS Šolar, tudi inštruktor planinske vzgoje, in nanizal nekaj zimskih ciljev, kot so npr. Krim, Nanos, Slavnik, Vremščica, Kum, Blegoš, Pohorje, Mrzlica, Lisca, Boč, Snežnik, Slivnica, Trdinov vrh, Čaven, Kofce, Lubnik ... Na številnih vrhovih oz. pod njimi so planinske koče, odprte tudi pozimi.

Da se čim bolje pripravimo na zimski obisk gora, je pomembna ustrezna oprema in znanje njene uporabe, česar ne smemo precenjevati, tudi če se odpravimo na manj zahtevno in krajšo pot. "Za lažjo zimsko turo potrebujemo najprej ustrezno obutev, kakovostne visoke planinske čevlje z dobrim podplatom, ter oblačila v več plasteh. Uporabljamo lahko pohodne palice - s širokimi krpljicami, če je sneg. V nahrbtniku ne pozabimo rokavic, kape, sončnih očal, prve pomoči, zemljevida, čelne svetilke, rezervnih oblačil, nekaj tople pijače in železno rezervo. Če je več snega, potrebujemo gamaše, ki preprečijo vdor snega v čevlje, če je pot poledenela, tudi verige ali dereze," je pokazal Habjan.

Zimski planinski cilj je lahko obisk planinske koče, za kar je Tržič odlično izhodišče, cilj novinarske konference pa je bil Dom pod Storžičem, ki je pozimi odprt od petkih, sobotah in nedeljah. "Tržič je destinacija, kjer se praktično na vse okoliške hribe poti začnejo v središču Tržiča, za kar so po eni strani naravne danosti, po drugi strani pa sta razvoj poti in gradnja planinskih koč povezana z železnico, s katero so se nekoč pripeljali planinci. Iz Tržiča do Doma pod Storžičem je dobri dve uri hoda, iz Grahovš, kje je urejeno parkirišče, pa dobra ura. Odvisno od razmer so parkirišča tudi višje ob cesti, pri čemer se pot krajša, priporočam pa vsaj pristop čez Senožeti, kjer se v slabe pol ure povzpnemo do doma," je povedal domačin, predsednik Planinskega društva Tržič Uroš Ahačič. Po njegovih besedah je Dom pod Storžičem primeren tudi za izobraževanja, planinske in otroške tabore, šole v naravi, saj je v vseh letnih časih (sploh pozimi) dostop varen, okolica doma pa je primerna za različne aktivnosti v naravi. Koča ima tudi multimedijsko opremljeno učilnico za 50 oseb ter 70 ležišč. "Odlična kuhinja z lokalnimi sestavinami pa je tako že vsem - od blizu in daleč - znana in se tudi zato ali pa prav zaradi tega vedno znova vračajo."

Nižje ležeče planinske koče odprtih vrat pričakujejo obiskovalce vse leto, tudi pozimi, ko so zaprte večinoma le koče v visokogorju. Nekatere postojanke, predvsem lahko dostopne, so odprte stalno, precej koč pa je odprtih zgolj ob koncih tedna, nekatere vse leto, nekatere pa v zimskem času preidejo na odprtost le ob vikendih. V Sloveniji je 159 planinskih koč, od tega jih je pozimi oz. trenutno odprtih 117, kar je okrog 70 odstotkov. Informacije o delovanju koč so na voljo na spletni strani Planinske zveze Slovenije pzs.si/koce/ - tam je tudi zemljevid z odprtimi/zaprtimi kočami. Podrobnejši podatki o posameznih kočah pa so na voljo v platformi maPZS. "Planinske koče so gostinski objekti, ki ponujajo prenočišče, prehrano in pijačo ter tudi zavetje in sprejemajo vse obiskovalce. V kočah vam gostoljubno postrežejo okusne preprostejše jedi, ki so splošno značilne za koče. V nekaterih ponudijo tudi še kakšne druge lokalne oz. regionalne specialitete. V planinskih kočah ni zaželeno uživati zgolj lastne hrane in pijače. Namesto da s seboj prinesete sendvič, dobiček od katerega gre v roke trgovskim podjetjem, podprite delovanje planinskih koč, tako da naročite obrok in pijačo v koči. Planinska društva, oskrbniki in najemniki se trudijo, da so koče odprte, skrbijo za pričakovano domačnost in zagotavljajo kakovostno ponudbo. A brez prihodkov tega ni mogoče dobro zagotavljati," je pojasnil podpredsednik PZS Martin Šolar.

Planinsko društvo Tržič upravlja štiri priljubljene planinske koče: Dom pod Storžičem, Dom na Kofcah, Planinski dom na Zelenici in Kočo na Dobrči, kar je velik izziv za društvo. "Planinska društva se soočajo z zahtevami inšpekcijskih služb, zahtevani so enaki standardi kot za lokale v dolini. V preteklosti so delovanje koč podpirale lokalne tovarne in podjetja, za vzdrževanje je bilo dovolj prostovoljcev, danes pa so drugi časi. Koče so večinoma stare, prihodki pa - razen nekaj najbolj obleganih točk - ne zadostujejo niti za redno delovanje, saj so to energetsko potratni objekti, zaradi izpostavljenosti višinskim vplivom je vzdrževanja več, kot za objekte v dolini, zaradi težje dostopnosti je še bistveno dražje," je dejstva nanizal Ahačič in nadaljeval: "V PD Tržič smo v preteklih letih temeljito obnovili tri koče, na Zelenici pa je bila po požaru leta 1999 zgrajena nova. Vendar ni konca, ko smo pretekli prvi krog, gremo lahko že v drugega. Probleme nam predstavljajo oskrba z energijo, pitno vodo, kot tudi odpadna voda, saj za hribe ni primernih čistilnih naprav, ki bi delovale nemoteno, glede na težje pogoje in spremenljivo obremenjenost. Velik izziv v zadnjih letih postaja kader, ki ga vse težje pridobimo, mlajše generacije se težje odločajo za delo v planinski koči oziroma jih zanima hiter in velik zaslužek. Nekateri vidijo polne terase ob vikendih, še posebej v času kosila, ko kapacitete kuhinje ne zmorejo ugoditi vsem obiskovalcem, ne vidijo pa, da so koče odprte in čakajo obiskovalce tudi v slabih vremenskih razmerah, tako da je težko ugoditi želji po visokih prihodkih, društva pa drugih dohodkov nimamo."

Za marsikoga je planinska koča lahko že zimski cilj, številne pa zamika kaj zahtevnejšega, a če se podajamo višje, se moramo zavedati zahtevnosti terena, je opozoril Ahačič: "Storžič je v primernih razmerah zelo zanimiv za alpinistične vzpone, žal pa se je v severni steni ponesrečilo tudi že več izkušenih alpinistov, tako da se tak vzpon priporoča le najizkušenejšim. Dom pod Storžičem je - seveda odvisno od razmer - lepo izhodišče za pristop na planini Malo in Veliko Polano, od koder se nam odpira lep razgled na južno stran, lahko nadaljujemo tudi naprej na Tolsti vrh. Na drugi strani pa imamo slikovito planino Javornik z vrhom Ženiklovec, ki je običajno tudi takrat, ko je povsod nevarnost plazov, lep in varen turnosmučarski cilj."

Čeprav so zadnje dni v gorah višje temperature, so v visokogorju prave zimske razmere - nad 2500 metri je lahko že več kot meter snega, kot je poudaril strokovni sodelavec PZS, gorski vodnik in alpinistični inštruktor Miha Habjan: "Zlasti na prisojnih legah se sneg podnevi tali, ponoči pa zmrzne, zato je tam več možnosti za poledenelo podlago. Tudi sicer se sneg v teh razmerah predeluje, a je na višjih senčnih legah lahko še nepredelan. Trenutno sicer ni povečane plazovne nevarnosti, a so lokalno razmere lahko tudi neugodne s stališča trdnosti snežne odeje. Večina planinskih poti skupaj z markacijami je v visokogorju zasneženih, kar otežuje orientacijo. Skratka, v visokogorju je prava zima in če se odpravljamo tja, moramo biti na turo ustrezno celostno pripravljeni."

Za zahtevnejše planinske vzpone v snežnih razmerah potrebujemo temeljitejšo pripravo in več opreme, prav tako dodatna znanja in veliko izkušenj, ki jih nabiramo postopoma. "Zelo pomembno je, da dobro poznamo svojo opremo, da je brezhibna in jo znamo pravilno uporabljati, hkrati pa jo izberemo glede na turo, saj za različno zahtevne ture potrebujemo prilagojeno opremo. Posebna pazljivost velja pri pripravi opreme za visokogorje. Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin in ne planinskih palic, obvezno tudi rokavice, na glavi pa čelado. Za obisk visokogorja potrebujemo tudi plazovni trojček, torej plazovno žolno, sondo in lopato - morda celo četvorček, trojček skupaj s plazovnim nahrbtnikom -, ki nam pomaga pri iskanju morebitnih zasutih v snežnem plazu," je med prikazom opreme opozoril Habjan. Poleg tehnične opreme za hojo v zasnežene gore potrebujemo tudi vso opremo kot za gore v kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago. Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne smemo pozabiti na rezervna oblačila ter več tople tekočine in hrane v nahrbtniku, kamor sodijo tudi zemljevid, čelna svetilka in telefon s polnimi baterijami, prva pomoč ter alufolija ali velika vreča za zaščito pred podhladitvijo. Kot zanesljiv vir informacij za pripravo na turo Habjan priporoča aplikacijo maPZS, spletno stran ARSO glede vremenskih in plazovnih razmer ter spletno stran Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije. Šolar je na izhodišču poti na Storžič skozi Žrelo pokazal tudi novo dvojezično opozorilno tablo, ki jih je PZS letos postavila na izhodiščih nekaterih zelo zahtevnih planinskih poti in so nadgradnja skupne kampanje Varna pot v slovenske gore z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Slovensko turistično organizacijo, Policijo in Triglavskim narodnim parkom. Namenjene so opozorilu manj izkušenih obiskovalcev gora na območjih, kjer je tudi več posredovanj gorskih reševalcev.