Planinski tabor - prostor doživetij, povezovanja in...

Planinski tabor - prostor doživetij, povezovanja in prenašanja planinstva na nove generacije.

Planinski tabori, ki so na Slovenskem vzniknili že pred 100 leti, imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih v duhu spoštovanja narave, odgovornosti in sodelovanja, pri prenosu znanja o planinstvu, planinskih veščinah in varnosti v gorah, letos pa so bili vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Večdnevno bivanje mladih v gorskem svetu, ki je mogoče le zaradi mreže predanih prostovoljcev, vsako poletje predstavlja počitnice za več kot 1100 mladih planincev iz vse Slovenije. Po zbranih podatkih se je v zadnjih 20 letih planinskih taborov udeležilo več kot 22 tisoč otrok. Planinski tabori so prostor doživetij, povezovanja in prenašanja planinske ideje na nove generacije, prav tako se v taborih kali mlad strokovni kader, kjer izkušenejše vodstvo prenaša svoje dragoceno znanje na mlajše.

Planinski tabori so večdnevno bivanje mladih v gorskem svetu, ki jih organizirajo mladinski odseki planinskih društev pod okriljem Planinske zveze Slovenije (PZS). Potekajo predvsem med poletnimi počitnicami, kot pohodni tabori ali zimovanja pa tudi v drugih letnih časih. Udeleženci, od predšolskih otrok do študentov, bivajo v šotorih ali planinskih kočah, kjer sodelujejo v različnih dejavnostih, kot so planinski pohodi, orientacija, plezanje, varstvo narave, prva pomoč, kulturne in družabne dejavnosti. Programi so prilagojeni starosti in izkušnjam udeležencev ter jih vodijo usposobljeni mentorji, vodniki PZS, mladinski voditelji, inštruktorji planinske vzgoje in drugi strokovni kader. Tabori spodbujajo samostojnost, odgovornost, skupinsko delo in spoštljiv odnos do narave.

"Tabori so mi dali veliko več kot zgolj pohode in spanje v šotorih - tam sem se prvič zares srečala s skupnostjo, odgovornostjo in občutkom, da vsak prispevek šteje. Sčasoma sem tudi sama prevzela vlogo vodje. Planinski tabori po mojem prepričanju ostajajo ena najpomembnejših oblik mladinskega planinskega delovanja. Mlade ne povežejo le z naravo, ampak jim pokažejo, kaj pomeni sodelovati, soustvarjati in biti del društvenega utripa. V Mladinski komisiji se tega še kako zavedamo - zato tabore vključujemo tudi v naše izobraževalne programe. Usposabljanje za mladinske voditelje PZS je pravzaprav tabor v malem: mladim odpira pogled v širino planinske dejavnosti in jih spodbuja, da se dejavno vključijo v mladinske odseke svojih društev. Poleg znanja razvijajo tudi voditeljske spretnosti in izkušnje, ki jih pozneje prinesejo nazaj - na tabore, v skupine, na izlete," pojasni Ana Skledar, načelnica Mladinske komisije PZS. Njena pot v planinstvo se je začela prav s planinskimi tabori - prvega se je udeležila v vrtcu, saj so v Planinskem društvu Poljčane na tabore vodili že najmlajše, pozneje pa se je nanje vračala vsako poletje, najprej kot osnovnošolka, nato kot dijakinja: "Posebej bi rada poudarila, da so tabori mogoči le zaradi mreže predanih prostovoljcev - mladinskih voditeljev, mentorjev planinskih skupin, vodnikov in številnih drugih, ki s svojim znanjem, zgledom in energijo omogočajo, da so tabori varni, raznoliki in vsebinsko bogati. V Mladinski komisiji se trudimo povezovati društva in spodbujati izmenjavo izkušenj. Verjamem, da tako skupaj ohranjamo tabor kot prostor doživetij, povezovanja in prenašanja planinske ideje na nove generacije."

Planinski tabori, ki jih v zadnjem obdobju sofinancirata Fundacija za šport in Urad za mladino, so ključni pri vzgoji, izobraževanju in socializaciji mladih ter predstavljajo eno najprepoznavnejših in dolgoživih oblik dela v naravi na Slovenskem. "Planinski tabori imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih v duhu spoštovanja in ohranjanja narave, odgovornosti in sodelovanja, pri prenosu znanja o planinstvu, planinskih veščinah in varnosti v gorah, pomembna vidika sta tudi druženje in krepitev skupnosti, saj se otroci učijo sobivanja v skupini. Planinski tabor je učilnica na prostem, v kateri se prijetno in vznemirljivo učimo obnašanja in pridobivamo navade, ki jih prenašamo v vsakdanje življenje. Če mladostniku na taboru zlezemo pod kožo s planinsko vzgojo, je to najboljša pot, da planinstvo postane njegov način življenja. Kako to storimo? Predpogoj je, da tabor vodijo vodniki oz. vodstvo, ki jim je planinstvo način življenja, ki spoštujejo častni kodeks slovenskih planincev, ki v gore hodijo z odprtimi očmi in jih spoštujejo. Takšno vodstvo bo spontano in na vsakem koraku izžarevalo idejo planinstva in verjemite - zgledi vlečejo," poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek, nekdaj načelnik Mladinske komisije PZS. Kot dolgoletni vodnik Planinskega društva Litija se je pravkar vrnil z mladinskega planinskega tabora na Pokljuki, že 45. po vrsti. V društvu letos organizirajo tudi 22. družinski in sedmi študentski tabor. V 45 letih se je mladinskih, družinskih in študentskih taborov v organizaciji PD Litija udeležilo preko 3000 udeležencev.

Planinski tabori imajo zelo bogato tradicijo, njihov nastanek je povezan z začetki organiziranega planinstva na Slovenskem in začetki dela z mladimi. Po prvi svetovni vojni so posebne politične okoliščine na Primorskem prisilile mlade, da so si v gorah poiskali varen kraj za sprostitev - in prav tam so že pred stoletjem vzniknili prvi tabori. V dvajsetih letih 20. stoletja so se planinci srečevali na narodnih taborih na Nanosu, kjer se je zbrala vsa Primorska od Trsta do Bovca. Organizirala jih je vipavska podružnica Slovenskega planinskega društva (predhodnika PZS) ob pomoči ajdovskih in postojnskih planincev. Po podatkih iz Planinskega vestnika so leta 1925 na Vogrskem organizirali prvi mladinski tabor, naslednjega pa leto pozneje na Beki pri Kozini, oba kot srečanje mladih, kjer so se lahko športno udejstvovali in družili, in ne povsem v smislu današnjega pojmovanja taborov kot bivanja planincev v šotorih. Po ustanovitvi Mladinske komisije PZS leta 1956 so se tabori razširili po vsej državi in postali pomemben del vzgoje planinskega podmladka, danes pa so priznani kot pomembna oblika neformalnega izobraževanja in socializacije mladih.

Planinsko društvo Postojna je bilo ustanovljeno leta 1946, že dve leti pozneje pa so začeli delati z najmlajšimi, pionirji, ki jih je vodil danes že pokojni Ivan Rozman - Očka, tudi pobudnik poletnih planinskih taborov: "Steber planinstva naj tvorijo mladi. Če mlademu človeku vcepiš v dušo ljubezen do planin, bo ta v njem gorela vedno. Mlad človek v planinah doživlja svoj svet. Ta svet ga bogati, ta svet ga plemeniti. Navadno ostane tak potem vse življenje." Društvo organizira tabore skoraj neprekinjeno od 50. let 20. stoletja, kar pomeni eno najdaljših tradicij med slovenskimi planinskimi društvi. Številne generacije postojnskih planincev vežejo nanje najlepši spomini. Poletno taborjenje predstavlja vrhunec in zaključek celoletnega dela, ko se mladi in malo manj mladi planinci (v zadnjih letih okoli 90) skupaj z vodniki in mentorji za teden dni preselijo v naravo in zaživijo z njo. Kot pravijo, neokrnjena narava spodbuja njihovo ustvarjalnost in jim ponuja nešteto možnosti za raziskovanje, na taboru spoznavajo nove ljudi, se z njimi družijo, se naučijo prilagajati in pomagati sočloveku, odkrivajo delček njim še neznane Slovenije, domov pa se vračajo zadovoljni, bogatejši za nova znanja in koristne izkušnje. Planinci se ne le vzpenjajo na okoliške vrhove, temveč raziskujejo okolico tabora, tekmujejo v športnih in družabnih igrah, se učijo orientacije v naravi, spoznavajo planinsko rastlinstvo in živalstvo, se družijo, pojejo, ustvarjajo v različnih delavnicah, za konec tabora pa ob tabornem ognju tudi krstijo nove člane.

Planinsko društvo Nova Gorica je letos organiziralo jubilejni 50. mladinski planinski tabor - na Soriški planini, prvega pa leta 1975 v Logu pod Mangrtom. Pobudnika sta bila Milena in Karel Bizjak, ki sta se jima že kmalu pridružila Milena in Franc Modrijan, po besedah katerega je planinski tabor prava šola za življenje, ki da otrokom ogromno - med drugim samozavest, možnost, da premagajo strah, na primer, ko jo mahnejo skozi temen gozd, naučijo se različnih veščin, sami poskrbijo zase, morajo se prilagoditi skupini, tako glede bivanja kot prehrane. "Namen tabora je preživetje v naravi. Rad rečem, da vsak lahko žvižga od sreče v soncu, preživeti pa je treba tudi, kadar je slabo vreme. Največja proslava zame ob 50-letnici planinskih taborov je, da nam je pri blizu 3000 otrocih v vseh teh letih uspelo, da nismo imeli kakšne večje nesreče," poudarja danes 77-letni Modrijan. Dolgoletni vodja planinskih taborov in nekdaj načelnik Mladinskega odseka PD Nova Gorica je tudi zadovoljen, da je dobil zagnane naslednike, med njimi tudi hčerko Urško, ki je pretekli konec tedna, 12. in 13. julija, za konec 50. mladinskega planinskega tabora na Soriško planino povabila vse, ki so bili aktivni v mladinskem odseku novogoriškega društva. V PD Nova Gorica se je pred leti rodil tudi naravovarstveni tabor, prav tako so taborili čez mejo, na Bleščeči planini z mladimi planinci z avstrijske Koroške.

Planinsko društvo Vrhnika je verjetno edino društvo, ki ima planinske tabore neprekinjeno že 60 let, tudi v letu osamosvojitve Slovenije in v času pandemije koronavirusa. Prvi tabor so imeli leta 1965 v Tamarju, jubilejnega 60. pa lani v Kamniški Bistrici. Največkrat, kar osemkrat, so taborili v Krnici in v šestih desetletjih se je na njihovih taborih zvrstilo več kot 4000 udeležencev. "Planinski tabor doživljamo različno. Nekaterim otrokom, ki so bolj športni, je pomembno, da v taboru naberejo čim več višinskih metrov, drugim višinski metri ne pomenijo nič. Pomembna jim je lepa narava, ki jih vsak dan obdaja. Spet drugim je najlepše nabiranje drv za ogenj, spanje v šotoru ali prepevanje ob tabornem ognju. Kot vodniki, načelniki, vodje taborov in ostali, ki prispevajo k izvedbi tabora, se moramo zavedati, da tukaj nismo zaradi sebe, ampak zaradi drugih. V naših rokah je, da vzgojimo mladino, ki bo z veseljem zahajala v hribe, in to prenašala na svoje otroke. Osebno se mi zdi pomembno, da se ohranja tradicija izvajanja planinskih taborov in posledično zahajanja v gore. Pomembno je, da vodstvo tabora sestavi program, ki bo otroke pritegnil, da se na tabor vračajo," razmišlja Martin Jeraj, načelnik MO PD Vrhnika in vodja planinskega tabora, ki osvetljuje pomen mladinskih voditeljev na taboru. Po njegovih besedah vzgoja naslednje generacije planincev niso samo opravljeni izleti in prehojene poti, temveč tudi druženje in izvajanje iger, ki k temu spodbujajo. V njegovih očeh je ključno delo mladinskega voditelja to, da otroka usmerja k druženju in spoznavanju novih prijateljev. Prav tako izpostavlja pomembno vlogo prostovoljstva: "Znanje, ki smo ga pridobili na raznih tečajih in usposabljanjih, je treba prenesti na naslednje generacije, saj s tem zagotovimo, da se naša aktivnost ohrani. Ne le znanje vozlov, poznavanje opreme, manevrov in gorskih rož, najpomembneje je, da otroke navdušimo za prostovoljno delo in vzgojimo naslednjo generacijo načelnikov, vodij taborov, vodnikov in mladinskih voditeljev. V mojih očeh sta planinstvo in prostovoljna dejavnost v Sloveniji v dobrih rokah, če začnemo s tem že v otroštvu. Ljudem, ki delujejo kot prostovoljci v mladinskih organizacijah, je treba dajati občutek, da počnejo nekaj zelo plemenitega, in se zavedati, da stremijo k nečemu, česar marsikdo ne razume."

Leta 1973 je prvi planinski tabor - v Trenti - organiziralo Planinsko društvo Bohor Senovo, udeležil se ga je tudi takrat 15-letni Hinko Uršič, ki se spominja, da so imeli na taboru vojaško kuhinjo, skromno planinsko opremo, v šotorih so nekateri imeli na tleh krmo, pokriti pa so bili z odejami, saj večina ni imela spalnih vreč in ležalnih podlog. Iz tabora so hodili peš na vse ture - na Kriške pode in Razor, do Koče na Doliču in na Triglav ter na Jalovec oz. Zavetišče pod Špičko. Na taboru so imeli predavanja o gorski naravi, prvi pomoči in orientaciji, orientacijski pohod, ob večerih tudi taborni ogenj, dvigali in spuščali so zastavo. Uršič je leto pozneje že naredil tečaj za mladinskega vodnika, pri 18 letih tudi zimski tečaj, redno je sodeloval pri organizaciji taborov, vodja katerih je bil v letih od 1985 do 1992. "Na planinskem taboru otroci doživijo napor in tako bolj spoznajo, da so enaki, ne glede na to, od kod izhajajo, si med seboj pomagajo in gradijo medčloveške odnose. Včasih smo jih vzgajali tudi v odnosu do starejših, izkušenejših in jih učili, da se pozdravi tistega, ki se vrača s hriba. Pridobili so pomembne življenjske izkušnje, tabor je bil za marsikoga prelomnica. V planinskem pogledu pa so se naučili, kako hoditi v hribe, kako pomembna je komunikacija v skupini, otroci so bolj upoštevali avtoriteto, pridobili so izkušnje, zaupanje v vodnika in številne planinske veščine," se spominja dolgoletni vodnik PZS in tudi nekdanji predsednik PD Bohor Senovo, kjer so se pri organizaciji taborov povezovali tudi s PD Brežice in PD Lisca Sevnica.

Leta 1983 se je v Savinjskem meddruštvenem odboru planinskih društev (SMDO PD) pojavila ideja o skupnih taborih za vse mladinske odseke, ki se je izkazala za zelo dobro, saj jih organizirajo še danes. Začelo se je z malimi šotori, medtem ko danes veliki vojaški šotori za dobro opremljeno kuhinjo, jedilnico in spanje na izbranem tabornem prostoru stojijo dva meseca, udeleženci pa se na taboru zvrstijo v enotedenskih izmenah. Letos je na Dovjem nad Mojstrano jubilejni 40. tabor mladih planincev (tabora namreč ni bilo v letih osamosvojitvene vojne in koronavirusa), na katerem sodeluje kar 25 savinjskih in pridruženih planinskih društev, in sicer Atomske toplice Podčetrtek, Boč Kostrivnica, Celje Matica, Dobrovlje Braslovče, Sloga Rogatec, Dramlje, Galicija, Gornja Radgona, Ljubno ob Savinji, Luče, Poljčane, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Slivnica pri Celju, Solčava, Šoštanj, Tabor, Velenje, Vitanje, Vransko, Zabukovica, Zagorje, Zreče in Žalec. Prvi takšen tabor je bil leta v Logarski dolini, kjer se je v sedmih izmenah zvrstilo 197 otrok in 50 spremljevalcev, lani na Soriški planini se je čez poletje izmenjalo 400 udeležencev in 170 članov vodstva, v štirih desetletjih pa je pod savinjsko platneno streho taborilo okrog 15 tisoč mladih planincev. "Ponosen sem, da smo se v vseh 40 letih imeli dobro, stopili skupaj in v slogi organizirali tabor mladih planincev, letos kar 25 planinskih drušev - naj traja še naprej! Niti enkrat ni bilo večjega prepira, čeprav rečejo, da 'v španoviji še pes crkne'. Vedno smo se skupaj dogovorili in šli na ogled prostora, skupaj postavimo tabor ob začetku počitnic in ga konec poletja podremo. V tem projektu smo aktivna vsa društva in mislim, da je to eno največjih planinskih taborjenj v Sloveniji. Vsaka izmena ima sicer svoj program, a skupaj stopimo na začetku in na koncu, vmes pa se zvrsti 500 mladih planincev - na to sem najbolj ponosen," so zgovorne besede že od vsega začetka gonilne sile taborov SMDO PD Milana Polavdra iz PD Zabukovica.

Večina planinskih taborov poteka na Gorenjskem, Mojstrana pa je slovenska zibelka planinskega tabora treh dežel, ki je bil pretekli teden že 36., letos v avstrijski gorniški vasi Malta. Gorski reševalci iz Kötschach-Mauthena (Avstrija), Forni Avoltrija (Italija) in Mojstrane (Slovenija) se že od leta 1971 družijo na smučarskih tekmovanjih Alpe Adria, od leta 1988 pa se na poletnih taborih Alpe-Adria-Alpin srečujejo tudi otroci iz teh krajev, ki so se jim z leti pridružili še mladi planinci iz Gmünda, Gurka, Spittala, Tolmezza, Val Comelica, Udin, Trsta, Sappade, Rezije in Tolmina. Vsakoletnih taborov, ki izmenično potekajo v Avstriji, Italiji ali Sloveniji, se povprečno udeleži do 60 otrok in odraslih. Poleg planinskih pohodov se udeleženci družijo tudi pri različnih športnih in kulturnih dejavnostih ter ogledih krajevnih znamenitosti. "Tabor je edinstveno srečanje otrok in mladih iz Avstrije, Italije in Slovenije, ki ga že več kot tri desetletja povezuje skupna ljubezen do gora. V začetku je predstavljal dragoceno okno v svet - mladim je omogočil prve stike s sovrstniki iz tujine. Danes pa ostaja izjemen prostor mednarodnega povezovanja, kjer se skozi planinstvo naravno prepletajo trije jeziki, kulture in življenjske zgodbe," pojasnjuje Tim Peternel, načelnik Mladinskega odseka PD Dovje Mojstrana, in dodaja: "V primerjavi s klasičnimi slovenskimi planinskimi tabori je njegova največja dodana vrednost prav v večkulturnem stiku: otroci spoznavajo različne poglede na svet, širijo obzorja in tkajo prijateljstva preko meja. Vzdušje tabora je nekaj posebnega - sproščeno, odprto in prežeto z eno samo skupno nitjo: ljubeznijo do gora."

Veliko planinskih taborov se je od začetka počitnic že zvrstilo, v prihodnjih dneh in tednih pa lahko mlade planince srečate tudi na katerem od naslednjih taborov:

6.-26. julij Pokljuka (PD Litija)
12.-19. julij Dovje (PD Dobrovlje Braslovče, PD Vransko, PD Poljčane)
13.-19. julij Bohinj (PD Kobarid)
18.-27. julij Bavšica (Mladinska komisija PZS - seminar za mladinske voditelje)
19.-26. julij Dovje (PD Celje Matica)
20.-26. julij Kamniška Bistrica (PD Gornji Grad)
26. julij-2. avgust Dovje (PD Gornja Radgona)
27. julij-1. avgust Mlačca (PD Podnanos)
4.-10. avgust Trenta (PD Idrija)
9.-16. avgust Dovje (PD Sloga Rogatec, PD Boč Kostrivnica, PD Zagorje)
16.-23. avgust Dovje (PD Rečica ob Savinji, PD Ljubno ob Savinji, PD Solčava, PD Luče, PD Velenje, PD Šoštanj, PD Tabor)
1.-10. avgust Lepena (PD Vrhnika)
3.-9. avgust Zgornje Jezersko (PD Ljubljana Matica - družinski tabor)
4.-6. avgust Dom pod Storžičem (PD Domžale)
10.-17. avgust Slatna nad Ratečami (Pohodniško društvo Novo mesto)
10.-24. avgust Zgornje Jezersko (PD Ljubljana Matica)
23.-30. avgust Dovje (Mladinska komisija PZS - dijaški tabor)
20.-27. september Bavšica (Mladinska komisija PZS - študentski tabor)