Zapornice na cesti za Vršič, omejen dostop v dolino Vrata, podobni ukrepi so v načrtu tudi za izvir Soče in dolino Lepene. Nekatere točke Triglavskega narodnega parka so namreč zaradi vse večjega obiska preobremenjene. Težave se pojavljajo tudi v visokogorju. Na slovenskega očaka Triglav se na primer na leto povzpne kar 700.000 ljudi, ob lepih dnevih na vrhuncu sezone je gneča neznosna. "Obisk Triglava je ob vrhuncih bolj ali manj stresna izkušnja," pravi Tit Potočnik, direktor javnega zavoda TNP, kjer razmišljajo tudi o uvedbi sistema rezervacij.
Območje Triglavskega narodnega parka (TNP) beleži iz leta v leto več obiska. Nekatere točke so preobremenjene in glede na izračune nosilne zmogljivosti prostora so v javnem zavodu TNP v zadnjih letih že sprejeli določene ukrepe. O teh razmišljajo tudi pri vzponih na Triglav, ki bi jih lahko omejili z rezervacijskim sistemom.
Kot je povedala vodja informacijsko-izobraževalne službe v javnem zavodu TNP Majda Odar, so njihovi števci obiska v dolinah v letošnji sezoni beležili podobne, ponekod pa tudi višje številke kot lani. Med najbolj obiskanimi so dolina Tamar, Martuljški slapovi, slap Peričnik, Pokljuka ter posamezne točke v Bohinju in v dolini Soče.
Ko podatkom s števcev obiska prištejejo še vstopnice za najbolj obiskane naravne znamenitosti, kot so Vintgar, slap Savica in korita Mostnice, pridejo do 1,5 milijona obiskovalcev letno. Na posameznih mikrolokacijah TNP je, kot je opozorila Odarjeva, nosilna kapaciteta zagotovo presežena. To pomeni, da so nadaljnji ukrepi omejevanja dostopa nujni, saj ne gre le za prevelik pritisk na naravo, temveč tudi za socialno kapaciteto prostora in zagotavljanje dostojnih razmer za življenje, kar je naloga vseh deležnikov pri upravljanju tega prostora, je prepričana.
Zadovoljna je, kako se je letošnje poletje obnesel nov prometni režim z omejenim dostopom z osebnimi vozili v dolino Vrata, ki je pripomogel k umirjanju prometa in boljšemu doživljanju obiska doline. "Bo pa treba tudi v bodoče sistem še spremljati in nadgrajevati," je ocenila.
Poseben režim se obeta tudi na Vršiški cesti, kjer je trenutno v testiranju sistem z zapornicami. Ta je v minulih sončnih dneh, ko so na Vršič vabili zlati macesni, že pokazal pomanjkljivosti, saj je na prelazu kljub zapornicam, ki naj bi razlikovale med tranzitnimi potniki in tistimi, ki želijo parkirati na vrhu prelaza, prišlo do prometnega kolapsa.
Ukrepi za zmanjšanje osebnega motornega prometa so v načrtu tudi za nekatere druge točke, denimo na izviru Soče in v dolini Lepene.
Težave zaradi prevelikega obiska pa se pojavljajo tudi v visokogorju, za katerega sicer nimajo podatkov o številu obiskovalcev. Na prerazporeditev obiska visokogorja lahko deloma vplivata omejevanje dostopa do posameznih izhodišč in sistem rezervacij planinskih koč.
Množice na Triglavu: 'Težko rečem, da je to še lepo doživetje'
Posebej velik pritisk je na najvišjo slovensko goro. Glede na ocene se na Triglav letno povzpne tudi do 70.000 ljudi, pri čemer je treba upoštevati, da je obisk močno skoncentriran na posamezne lepe dneve, o čemer pričajo tudi podobe, ki prihajajo s Triglava. "Težko rečemo, da je to še lepo doživetje. Prihajamo v fazo, ko bomo, čeprav nekateri ukrepi morda niso zaželeni, kot družba dosegli zavedanje, da je nekaj treba storiti," je prepričana Odarjeva.
Meni, da bi bili glede na dogajanje v visoki sezoni določeni ukrepi potrebni, in sicer ne le z naravovarstvenega vidika, ampak tudi z vidika varnosti obiskovalcev. Vendar pa bi za morebitno omejevanje obiska vrha Triglava potrebovali širši družbeni konsenz. "Gre za skupno odgovornost do obiskovanja tega prostora, ki mu ne le kot osrednjemu delu narodnega parka, temveč tudi kot narodovemu simbolu pripada," je izpostavila Odarjeva.
"Triglav je nacionalni ponos, gora, na katero naj bi moral iti, če sploh hočeš biti Slovenec. Nanjo želijo tudi tujci, ker je gora mit, legenda, poznana daleč naokoli," je razloge za zelo velik obisk nanizal direktor javnega zavoda TNP Tit Potočnik. Zato bo, tako kot za druge močno obiskane dele narodnega parka, tudi za Triglav potreben izračun nosilne zmogljivosti z vidika ohranjanja narave, izkušnje obiskovalca in varnosti, je poudaril.
Že leta 2018 je študija pokazala, da kar tri četrtine vprašanih kot najslabšo izkušnjo ob vzponu na Triglav navaja množičen obisk. Takšna je tudi Potočnikova izkušnja. "Razmere so kaotične, ljudje hodijo gor in dol, ne morejo se srečevati, vpijejo, kdo naj počaka. Situacija je neorganizirana, nepregledna, neregulirana, škodljiva za naravo in nevarna za ljudi," je navedel Potočnik.
"Obisk Triglava je ob vrhuncih bolj ali manj stresna izkušnja in mislim, da je naloga upravljalca, da zagotovi, da ta izkušnja za obiskovalca ne bo stresna ter da bosta zagotovljena varnost in varovanje okolja," je izpostavil, prepričan, da bi bila ob regulaciji izkušnja vzpona na Triglav bistveno boljša in varnejša.
V programu dela javnega zavoda TNP je izračun nosilne zmogljivosti za vse dele parka, kjer zaznavajo preobremenitve okolja, kar velja tudi za Triglav. Ko bo zmogljivost izračunana, je treba po Potočnikovem mnenju v soglasju in sodelovanju ministrstva za naravne vire in prostor ter s podporo ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport na ustrezen način obiskovalcem predstaviti, zakaj so določene omejitve potrebne in kaj pozitivnega prinašajo vsem.
Med možnimi ukrepi je določitev največjega dnevnega števila vzponov. Pri tem bi morali uvesti sistem, ki bi omogočal rezervacije vzponov in tudi nadzor nad številom načrtovanih vzponov.
Vir:
https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-triglav-le-z-rezervacijo.html