Lani v gorah ugasnilo 50 življenj, kar je največ v dveh desetletjih spremljanja te statistike.
Najpogostejši vzrok za nesreče ostaja zdrs (skoraj četrtina primerov)
Lani je v gorah umrlo 50 ljudi, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih 20 letih vodenja tovrstnih statistik, so sporočili z gorske reševalne zveze. Lani so sicer opravili 633 reševanj, v slabi polovici primerov je šlo za tuje državljane.
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) je na začetku leta, kot običajno, predstavila analizo intervencij gorskih reševalcev za preteklo leto. Kot ugotavljajo, je nesreč v gorah vse več, reševanja pa so vedno bolj zahtevna: "V zadnjih 10 letih se je število intervencij s 430 na leto (leta 2015) povzpelo na 660 nesreč v gorah letno."
Lani so tako posredovali v 633 nesrečah, kar pomeni, da se je njihovo število v primerjavi z letom prej dvignilo za štiri odstotke. Skupaj je gorskim reševalcem lani uspelo rešiti 767 ljudi, v 46 odstotkih primerov je šlo za tuje državljane. "Tokrat številka ni rekordna (največ reševanj, 687, je bilo leta 2023), je pa skrb vzbujajoče rekordno število smrti v gorah," opozarjajo in dodajajo, da je bilo lani v gorah 50 smrti, kar je precej več kot leto prej, ko jih je bilo 37. Od 50 umrlih jih je bilo 15 tujih državljanov, navajajo. "V zadnjih 20 letih je to najvišje in skrb vzbujajoče število nesreč s smrtnim izidom," še opozarjajo. Dodajajo, da je bilo najbolj odmevno in najzahtevnejše reševanje tujih planincev v plazu pod Toscem, ki je vzel tri življenja.
Najpogostejši vzrok za nesreče: zdrs
Najpogostejši vzrok nesreče je še vedno zdrs (24 odstotkov nesreč), sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo, ugotavljajo na gorski reševalni zvezi. Zdrsi se po njihovih navedbah najpogosteje dogajajo zaradi utrujenosti, spotika ob korenino ali kamen, izgube ravnotežja na poti, ki je postala prezahtevna, ali pa trenutka nepazljivosti, ko je pogled usmerjen drugam namesto na pot.
"Med pogostimi vzroki za nesreče so še nepoznavanje terena (22 %), kar pomeni reševanje oseb, ki so bodisi zašle na neprehodno območje bodisi poti zaradi zahtevnosti niso mogle nadaljevati in so obtičale, neprimerna osebna oprema (11 %) in fizična nepripravljenost na turo (10 %)," pojasnjujejo na GRZS-ju in dodajajo, da se je največ nesreč zgodilo pri hoji po poti (20 %), hoji po brezpotju (8 %), zaradi aktivnosti v zraku (7 %), manj pa pri gorskem kolesarjenju (4 %), plezanju (4 %), vodnih aktivnostih (2 %), pri delu (2 %) ali smučanju (2 %).
V lanskem letu je bila sicer velika večina intervencij (89 %) reševalnih akcij (588), 10 odstotkov je bilo iskalnih intervencij (67), v 41 odstotkih intervencij je sodeloval helikopter Slovenske vojske ali policije.
Največ intervencij v poletnih mesecih in na območju GRS-ja Bohinj
Največ intervencij v letu 2025 je izvedlo društvo GRS Bohinj (96; 14 odstotkov vseh intervencij), sledita GRS Ljubljana (69 intervencij oz. desetina vseh) in GRS Bovec (60 posredovanj oz. 9 odstotkov vseh), ki so zaradi turizma "najbolj obremenjene gorske reševalne službe v Sloveniji". Največ nesreč v gorah (352) se je zgodilo v glavni turistični sezoni oz. v poletnih mesecih (od junija do avgusta). Največ nesreč (128) se je zgodilo na območju Triglava, sledijo Kamniško-Savinjske Alpe (103).
Skoraj polovica reševanj, 331, je predstavljalo reševanje nepoškodovanih, povečuje pa se število reševanj težje poškodovanih. Največ ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let (20 %). Povečuje se delež reševanj tujcev – lani so, kot omenjeno, tuje državljane reševali v 46 odstotkih primerov, kar je dva odstotka več kot leto prej. "Med tujimi reševanimi so najpogosteje državljani Nemčije (65), Poljske (34), Hrvaške (25), Madžarske (23), Češke (23), Avstrije (22), Velike Britanije (22), Francije (20), Nizozemske (18), Belgije (15)," so še zapisali na GRZS-ju.
V gorah trenutno razmere zelo nevarne
Snežne razmere v visokogorju so trenutno zelo zahtevne in nevarne. Razmere se lahko hitro spremenijo. V visokogorju zahodnih in južnih Julijskih Alp je velika nevarnost proženja snežnih plazov (4. stopnja).
Gorski reševalci svetujejo, da visokogorje zamenjate za nižje in varnejše cilje in redno spremljate plazovne napovedi.
Vir:
https://www.rtvslo.si/crna-kronika/lani-v-gorah-ugasnilo-50-zivljenj-kar-je-najvec-v-dveh-desetletjih-spremljanja-te-statistike/771641