Hitrostno srebro na evropskem prvenstvu in državni rekord

Hitrostno plezanje tako pri nas kot drugod po svetu postaja vse bolj priljubljeno. Stella Novak je z novim državnim rekordom za eno stotinko sekunde izboljšala slovenski rekord Janje Garnbret izpred petih let, Zoja Leskovar pa je med starejšimi deklicami na evropskem mladinskem prvenstvu v Zakopanah na Poljskem 13. junija osvojila drugo mesto, kar je prva slovenska medalja v hitrostnem plezanju na mednarodni tekmi najvišjega kova.

Dan pozneje, 14. junija, je Lina Funa postala evropska mladinska podprvakinja v balvanskem plezanju.

Športno plezanje se je na olimpijskih igrah Tokio 2021 predstavilo kot olimpijska kombinacija težavnostnega, balvanskega in hitrostnega plezanja, v Parizu 2024 pa je bilo hitrostno plezanje že samostojna disciplina. Pri tej najmlajši tekmovalni disciplini športnega plezanja odločajo stotinke sekunde, eksplozivnost in popolnoma usklajeni gibi. Dva tekmovalca se podata v enako standardizirano smer. Dejanskega plezanja je zelo malo, gre skoraj za navpični tek. Gibanje je dinamično in motorično zahtevno, predvsem pa mora biti izjemno povezano. Smer je standardizirana in je ne postavljajo postavljavci, kot pri balvanih ali težavnosti. Stena je visoka 15 metrov, ima pet odstotni naklon in dve liniji (leva in desna oziroma A in B) z 20 oprimki za roke in 11 za noge. Plezalce pri plezanju varuje samovarovalo, pri štartu pa je izjemno pomembna natančnost, da tekmovalec ne naredi prehitrega ali prepočasnega štarta. V kvalifikacijah vsak tekmovalec opravi dva poskusa, šteje pa boljši čas. Najboljših 16 se uvrsti v izločilne boje, zmaga pa tisti, ki vrh osvoji najhitreje.

Matic Kozmus, selektor in trener slovenske reprezentance v hitrostnem plezanju, poudarja, da se je hitrostno plezanje pri nas začelo intenzivneje razvijati šele konec leta 2023. Ob tem izpostavlja dobro sodelovanje med trenerji, ki si med seboj izmenjujejo znanje in izkušnje z jasnim skupnim ciljem – razvojem tega športa. Velik poudarek so čez zimo in pomlad namenili tudi suhim pripravam, treningom moči ter vajam za posamezne mišične skupine, kar se že odraža v boljših rezultatih.

V začetku junija je v Slovenski Bistrici potekalo državno prvenstvo, tekmovanje je zaznamovalo kar pet novih rekordov. Stella Novak (ŠPO PD Celje Matica) je postavila nov članski rekord, ki je bil pred tem pet let v lasti Janje Garnbret, in dosegla čas 7,80 sekunde. Državni rekord je izboljšala za eno stotinko sekunde. Pri članih pa je svoj rekord ponovno osvojil Anej Koštomaj (ŠPO PD Celje Matica) s časom 5,73 sekunde. Kozmus je izpostavil tudi Marka Šalamona (ŠPO PD Celje Matica), ki je med kadeti prvi preplezal smer pod šestimi sekundami in Nika Sevnika, ki je letos zmagal vsa državna prvenstva pri članih. Svetovni rekord v hitrostnem plezanju sicer znaša 4,54 sekunde za moške in 6,03 sekunde za ženske.

16-letna Stella Novak iz Trbovelj je kot nova nosilka državnega rekorda seveda zelo zadovoljna. »Že pred tekmo sem vedela, da sem sposobna hitrih časov, vsekakor pa si nisem mislila, da mi bo uspelo premagati čas Janje Garnbret. Treningi so bili zelo načrtovani, rekord pa se mi zdi potrditev mojega dela in velika motivacija za naprej.«


Prav tako se je uspeha veselil 19-letni Celjan Anej Koštomaj, ki si je ponovno priboril državni rekord. »Veselim se naslednjih tekem, čeprav se zavedam, da nas čaka ogromno dela in treningov. Vem, da še nisem pokazal vsega,« je še dodal.

Z dobrimi rezultati so hitrostni plezalci nadaljevali tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v Zakopanah na Poljskem pretekli konec tedna. Zoja Leskovar (AK Impol Slovenska Bistrica) je med starejšimi deklicami (do 17 let) 13. junija postala evropska mladinska podprvakinja v hitrostnem plezanju: »Vesela in ponosna sem na drugo mesto. Rezultat je nagrada za moje trdo delo.« Kozmus je dodal: »Zoja je osvojila svojo prvo medaljo, ki je tudi prva slovenska medalja na prvenstvu. Z njenim rezultatom in ostalimi uvrstitvami sem izjemno zadovoljen. Slovensko hitrostno plezanje gre v pravo smer.«



Zoja je srebrno medaljo osvojila s časom 8,156 sekunde. Prvo mesto je osvojila Lara Haselwanter iz Avstrije s časom 7,245 sekunde, tretje mesto pa je pripadlo Ukrajinki Yevheniiji Kolesnyk s časom 8,246 sekunde.

V hitrostnem plezanju sta v preteklosti odličji že osvojila slovenska plezalca, Jernej Kruder, bron leta 2008, in Sara Čopar, srebro leta 2021, oba na tekmi mladinskega evropskega pokala.

Tekmovanja se je udeležilo sedem tekmovalcev, v sobotne kvalifikacije pa se jih je uvrstilo kar pet. Žal je tekmo prekinil dež, zato se je tekmovanje zaključilo z rezultati osmine finala. Evropska članska serija v hitrostnem plezanju je potekala dan kasneje. Najbolje uvrščena je bila Stella Novak, ki je tekmovanje zaključila na 17. mestu.

Razvoj hitrostnega plezanja in potencial mladih tekmovalcev sta prepoznali tudi dve podjetji, Dinit d. o. o. in Mastercard Slovenija.

Direktor podjetja Dinit Primož Patruja je povedal: »Hitrostno plezanje združuje lastnosti, ki jih zelo cenimo tudi v Dinitu - osredotočenost, zanesljivost, hitrost in brezhibno izvedbo. Veseli nas, da lahko kot novi sponzor slovenske reprezentance v hitrostnem plezanju podpremo disciplino, ki se hitro razvija in v kateri slovenski športniki dosegajo izjemen napredek. Verjamemo v dolgoročna partnerstva ter v podporo okoljem, kjer lahko talent, trdo delo in ambicija ustvarjajo prostor za odličnost, napredek in nove priložnosti.«


»V družbi Mastercard verjamemo, da največji napredek nastane tam, kjer se srečajo talent, predanost in priložnost. Hitrostno plezanje je šport, ki od tekmovalcev zahteva izjemno osredotočenost, disciplino, odločnost in zaupanje vase, zato nas veseli, da lahko kot partner podpremo slovenske športnike na njihovi poti do novih uspehov. Šport ima pomembno vlogo pri oblikovanju samozavestnih in vztrajnih posameznikov ter navdihuje mlade generacije, da verjamejo v svoje sposobnosti. Prav zato v družbi Mastercard podpiramo partnerstva, ki odpirajo prostor za razvoj potenciala, napredek in doseganje odličnosti,« je povedal Luka Gabrovšek, Country manager za Mastercard Slovenija.

Selektor Matic Kozmus poudarja, da podpora izjemno veliko pomeni, saj se hitrostno plezanje tudi zaradi nje razvija v pravo smer in ima kot samostojna disciplina velik potencial. Razvoj, ki se je zgodil med letom 2023 in danes, je izjemen, zato z navdušenjem zre v prihodnost in vse, kar mlade plezalce še čaka. »Hitrostno plezanje je razumljivo, dinamično in napeto,« je dodal ter povabil k spremljanju in podpori mladih talentov.