Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Cerku (1192 m)?
Glasuj
Gorovja / Julijske Alpe / Glava v Zaplanji / Zadnjica - Glava v Zaplanji (čez Dolič)

Zadnjica - Glava v Zaplanji (čez Dolič)

Natisni
Izhodišče: Zadnjica (642 m)
Širina/Dolžina: 46,3824°N 13,7604°E
Ime poti: čez Dolič
Čas hoje: 6 h 30 min
Zahtevnost: lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 1914 m
Višinska razlika po poti: 1950 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 12.520
 5 osebam je objava všeč
Število slik: 57
Število komentarjev: 27
Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.
Opis poti:
S plačljivega parkirišča v dolini Zadnjice nadaljujemo po markirani poti, sprva cesti v smeri Pogačnikovega doma na Kriških podih, Razorja, Stenarja, Križa, Bovškega Gamsovca, Luknje, Triglava, Koče na Doliču in Kanjavca. Pot nas sprva vodi mimo nekaj hiš, oz. vikendov ter nas po približno 15 minutah hoje pripelje do označenega razpotja, kjer je bilo včasih brezplačno parkirišče, danes pa je parkiranje tu prepovedano.
Nadaljujemo po rahlo desni spodnji cesti v smeri zasavske koče na Prehodavcih, Koče na Doliču, Luknje ter drugih bližnjih ciljev (levo Pogačnikov dom na Kriških podih in drugi cilji nad Kriškimi podi ter spodnja postaja tovorne žičnice proti Kriškim podom), kjer nas še naprej zložna cesta vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd. Malo pred koncem gozdne ceste pri razpotju Planja oz. pred zatrepom doline na predelu imenovanem Utro se v desno odcepi markirana pot preti Prehodavcem.
Nadaljujemo naravnost po cesti, ki se malo naprej spremeni v pešpot, oz. staro vojaško mulatjero, po kateri se večinoma zmerno vzpenjamo po postopoma vse bolj strmih pobočjih. Še v gozdu se v desno odcepi plezalna pot čez Komar, mi pa nadaljujemo po mulatjeri, ki se v nadaljevanju vzpenja v številnih serpentinah, zaradi strmih pobočij nad nami pa je na dele pot tudi izpostavljena padajočemu kamenju.
Dokaj razgledna pot nas na nadmorski višini približno 1500 metrov pripelje do naslednjega razpotja, kjer se v desno odcepi pot proti Koči na Doliču, naravnost pa se nadaljuje pot v smeri Luknje, Pogačnikovega doma na Kriških podih in Triglava čez Plemenice.
Nadaljujemo desno v smeri Koče na Doliču ter se še naprej vzpenjamo po mulatjeri (tudi proti Luknji vodi mulatjera).
V nadaljevanju se večinoma zmerno vzpenjamo po mulatjeri, ki nas vodi čez strma ter občasno tudi izpostavljena prepadna pobočja. Ker je pot široka in lepo speljana tehnično ni zahtevna, je pa izpostavljena padajočemu kamenju in zaradi občasnih globokih pogledov večinoma ni primerna za vrtoglave. Pot občasno naredi nekaj serpentin, sicer pa se večino časa vzpenja prečno proti desni tako, da se vedno bolj približujemo mogočni steni Kanjavca.
Višje se nam z desne priključi še plezalna pot iz Zadnjice čez Komar, še nekoliko naprej pa se v desno odcepi pot Mire Marko Debelakove (pot čez Kanjavčeve police). Vse bolj razgledna pot višje naredi še nekaj serpentin ter nas pripelje do razpotja nekaj minut pred Kočo na Doliču.
Nadaljujemo levo v smeri Triglava (naravnost Koča na Doliču), le malo naprej pa se nam z desne priključi še pot, ki vodi mimo Koče na Doliču.
Tudi tu gremo levo pot pa še nekaj časa nadaljujemo po mulatjeri, ki nas vodi proti severu ter se dokaj strmo vzpenja. Višje se pot položi in nas pripelje na Sedlo (2305 m), kjer se obrne nekoliko v levo.
Sledi nekaj lahkotne hoje s prelepim pogledom na Triglav in okoliške gore, kjer pa moramo biti previdni zaradi visokogorskega kraškega sveta, da ne pademo v kakšno luknjo, ali pa, da si na škrapljastem svetu ne poškodujemo noge.
Pot naprej se ponovno prične vzpenjati, v levo pa se odcepi prva neoznačena pot proti Triglavski vojašnici Viktorja Emanuela III. (včasih napačno imenovana kot Morbegna), mi pa še nekaj časa nadaljujemo po markirani poti in se k vojašnici usmerimo na naslednjem razcepu, v bližini razpotja, kjer se združimo s potjo s Plemenic.
Tu gremo levo ter po neoznačeni stezi v nekaj minutah prispemo do Triglavske vojašnice Viktorja Emanuela III.
Od vojašnica Viktorja Emanuela III. do vrha Glave v Zaplanji pa imamo le še nekaj minut vzpona po vršnem pobočju gore.
Izhodišče - Na placu 0:15, Na placu - Utro 1:00, Utro - odcep za Komar 0:15, odcep za Komar - Pod Skokom 1:10, Pod Skokom - Pod steno 1:25, Pod steno - razpotje pred Kočo na Doliču 0:55, razpotje pred Kočo na Doliču - Sedlo 0:30, Sedlo - razpotje Zaplanja 0:50, razpotje Zaplanja - vojašnica Viktorja Emanuela III. 0:10, vojašnica Viktorja Emanuela III. - Glava v Zaplanji 0:05..
zemljevid poti - Glava v Zaplanji
Ob poti: Na placu (714m), Utro (984m), Odcep za Komar (1058m), Pod Skokom (1494m), Pod steno (1899m), Razpotje pred Doličem (2135m), Sedlo (2305m), Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III. (2520m)
Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga
Slike:
Zadnjica - Glava v Zaplanji1
Zadnjica - Glava v Zaplanji2
Zadnjica - Glava v Zaplanji3
Zadnjica - Glava v Zaplanji4
Zadnjica - Glava v Zaplanji5
Zadnjica - Glava v Zaplanji6
Zadnjica - Glava v Zaplanji7
Zadnjica - Glava v Zaplanji8
Zadnjica - Glava v Zaplanji9
Zadnjica - Glava v Zaplanji10
Zadnjica - Glava v Zaplanji11
Zadnjica - Glava v Zaplanji12
Zadnjica - Glava v Zaplanji13
Zadnjica - Glava v Zaplanji14
Zadnjica - Glava v Zaplanji15
Zadnjica - Glava v Zaplanji16
Zadnjica - Glava v Zaplanji17
Zadnjica - Glava v Zaplanji18
Zadnjica - Glava v Zaplanji19
Zadnjica - Glava v Zaplanji20
Zadnjica - Glava v Zaplanji21
Zadnjica - Glava v Zaplanji22
Zadnjica - Glava v Zaplanji23
Zadnjica - Glava v Zaplanji24
Zadnjica - Glava v Zaplanji25
Zadnjica - Glava v Zaplanji26
Zadnjica - Glava v Zaplanji27
Zadnjica - Glava v Zaplanji28
Zadnjica - Glava v Zaplanji29
Zadnjica - Glava v Zaplanji30
Zadnjica - Glava v Zaplanji31
Zadnjica - Glava v Zaplanji32
Zadnjica - Glava v Zaplanji33
Zadnjica - Glava v Zaplanji34
Zadnjica - Glava v Zaplanji35
Zadnjica - Glava v Zaplanji36
Zadnjica - Glava v Zaplanji37
Zadnjica - Glava v Zaplanji38
Zadnjica - Glava v Zaplanji39
Zadnjica - Glava v Zaplanji40
Zadnjica - Glava v Zaplanji41
Zadnjica - Glava v Zaplanji42
Zadnjica - Glava v Zaplanji43
Zadnjica - Glava v Zaplanji44
Zadnjica - Glava v Zaplanji45
Zadnjica - Glava v Zaplanji46
Zadnjica - Glava v Zaplanji47
Zadnjica - Glava v Zaplanji48
Zadnjica - Glava v Zaplanji49
Zadnjica - Glava v Zaplanji50
Zadnjica - Glava v Zaplanji51
Zadnjica - Glava v Zaplanji52
Zadnjica - Glava v Zaplanji53
Zadnjica - Glava v Zaplanji54
Zadnjica - Glava v Zaplanji55
Zadnjica - Glava v Zaplanji56
Zadnjica - Glava v Zaplanji57
Diskusija o izletu Zadnjica - Glava v Zaplanji (čez Dolič)
Gost26. 05. 2006
Kje pa je 50. serpentina?? Označenih je samo 49!
Gost26. 05. 2006
Samo v vednost. Mulatjera kot tudi trdnjava Morbegna sta nastali šele nekaj let po I. vojni, ko je to ozemlje po Rapalski pogodbi pripadlo Italiji (1920-1943). Na prenočevanje v trdnjavi računajte kvečjemu kot na bivakiranje na prostem, je pa objekt v prihodnosti predviden za prenovo.
Gost26. 05. 2006
49. ali 50., saj je vseeno. V dolino Zadnjico itak vodi samo ena cesta!
Gost26. 08. 2006
Od kot novica da je Morbegna predvidena za prenovo?
Gost8. 09. 2006
50. serpentina je na višini 645m, v vasi Trenta, točno na mestu, kjer se zavije v dolino Zadnjice, smo bili ravno včeraj, pa vem mežikanje
janez.novak1. 06. 2015
Zanimivo je, da vsi to propadajočo kasarno imenujemo Morbegna, v resnici pa je bila to kasarna Caserma Vittorio Emanuele III, Morbegna pa je stala pod Triglavom (tam nekje kjer je odcep za Kugyjeve police) in se je imenovala Capano Morbegna in je bila planinska koča.
IgorZlodej1. 06. 2015
Ali si slučajno bral planinskli vestnik ali si nasedel italijanskim propagandnim arhivom zavijanje z očmi
Branee1. 06. 2015
Sej igor eno je povezano z drugim (objava v pvju je temeljila precej na arhivih)
merkur2. 06. 2015
Pa res - ko se že oglašajo največji poznavalci tega področja in te tematike - kje je motiv za italijansko arhivsko propagando, če gre zares zanjo? In, na katerih (arhivskih, zapisanih?) podatkih pa je pravzaprav temeljilo vedenje o imenu in poziciji "kasarne Morbegna" pred napisanim v PV? Hvala za razlago!
janez.novak2. 06. 2015
Igor - jaz sem to prebral v PV in sem pač verjel. Če sem nasedel sem pač nasedel. Ne glede na to, kako je v resnici bilo, je usoda tega objekta zelo žalostna.
ana3. 06. 2015
Žalostna usoda res, zaradi nekega posameznika
IgorZlodej4. 06. 2015
Žalostna zato, ker so o usodi odločali v LJ.
ana4. 06. 2015
Nisem vedela da so človeku iz Lj naročili naj zruši tiste zidove, a je res logično ker je bilo govora da bodo gradili na novo in je ruševina motila.
Po tem pa ni bilo nič iz tega kot še iz marsikaterega projekta jezen
merkur4. 06. 2015
Saj si nisem povsem na jasnem, kdo bi moral o usodi dotične zgradbe odločati - bila je pač državna dediščina minulih časov. O takih in podobnih zgradbah pa običajno odloča država (naša bivša in takisto tudi aktulana bi jo morda zaradi parcialnih interesov pustili, da se sesede vase), rušijo pa jih tebi nič meni nič le barbarsko neuki omejeni posebneži. In se jim ne zgodi nič. Obup! Celo za varuhe visokogorja se samooznanjajo in nenazadnje najdejo celo oporo v navzven normalnih ljudeh ... Obup!

Iz vrstic nekaterih predhodnikov je morda čutiti, da bi o kasarni morali odločati domačini iz bližnjih dolin, zato je skoraj ironično, da (če?) so odločanje vzeli v roke najprej "neki Ljubljančani", dokončno pa je njeno usodo (dobesedno) lastnoročno zapečatil "nek Jeseničan".
IgorZlodej4. 06. 2015
Ko so nekaterim mame še ta zadnjo brisale se je odločalo ali se obnovi kasarna na ZTP ali se gre v povečavo Kredarice. Obveljalo je slednje, ki ima sedež v LJ jezen, ker je najvišja pač morala biti tam kjer je. Vse ostalo komentiranje pa je povsem odveč, še posebej, če je pod vplivom kakega nebesnega znamenja velik nasmeh
GregorC4. 06. 2015
So se pač v Lj tako odločil, ampak to še ne pomeni, da je bilo to treba porušit, kot to počne nekdo ki ni iz Lj.
Branee4. 06. 2015
Kasarna je obsojena na tak konec ker enostavno niso hoteli da bi na nasi simbolni gori imele nekdanje okupaciske sile svoj spomenik
darinka44. 06. 2015
Točno tako bravo Brane nasmeh
janez.novak4. 06. 2015
Moram stopiti v bran mojemu rojaku Lojzu. On mogoče res podira ruševine kasarne, ki pa so jo obsodili na propad po 2.SV.
spartac31. 08. 2015
Nad kasarno stoji še nek objekt, ki ga začuda ni načel zob časa, smo se pa odločili, da ga zravnamo in bo potem vse skupaj nekako v stilunasmeh
B231. 08. 2015
Bravo! In ob tej priliki bi bilo dobro istočasno "zravnati" še akterja, rušiteja odlične zgradbe in "gospodarje" parcele (MNO RS Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana)! Pa dajmo že enkrat umakniti tega "telebana" iz območja Triglavskega narodnega parka! Ali tam ni prepovedano divje kampiranje?
SuzanaM1. 09. 2015
Namestitvi v objektu, ki tam stoji že 90 let, bi težko rekli divje kampiranje. V današnjem jeziku se temu reče skvotanje. Če lastnika ne moti, da nekdo brezplačno biva v njegovem objektu, potem tu ni več kaj dodati. Ker pa je v tem primeru lastnik država, lahko govorimo o oškodovanju družbenega premoženja in kazenskem pregonu – ne Lojza, ampak predstavnikov brezbrižne države.
A kdo bi se v vseh zapletih v dolini Šentflorjanski ukvarjal še z visokogorskimi težavami?

Pred tremi leti sem bila pri propadajoči trdnjavi in sem nad videnim še danes žalostna. Pa ne zaradi Lojza, ki pridno čisti, kar odpade z ruševin, temveč nad odnosom naše države. Ko ostane zgradba brez strehe, je na taki višini neusmiljeno zapisana hitremu propadu. Divja moč narave ne potrebuje pomoči človeških rok, da v nekaj letih zravna objekt z zemljo.
Lojzu pa samo zavidam, da si je uredil bivak na eni najbolj elitnih lokaciji v Sloveniji. Ob odgovornih lastnikih z vizijo pa bi tu lahko stal sodoben objekt, ki bi vsem planincem nudil namestitev.

B21. 09. 2015
Če ne bi bilo Lojza in njegovega "čiščenja", bi bivša zelo trdno zgrajena zgradba brez kakršnega koli vzdrževanja stala še dolga leta in v primeru slabega vremena nudila mimoidočim varno zavetje! Niti streha, niti ogromna cisterna za vodo, niti zidovje niso propadli sami od sebe! Tu ni kaj dodati...
mirank1. 09. 2015
Točno tako je kot piše B2. Lep primer so bivše kasarne na Lepočah, kjer posod manjka praktično samo streha, imajo pa to srečo, da ležijo nižje kot neka znana ...
SuzanaM1. 09. 2015
Kasarne Za Lepočami so iz istega obdobja, a ležijo v pred divjim vremenom zaščiteni dolinici. In tudi te žalostno propadajo. Nobena zgradba nima več strehe in zagotovo ni bil Lojz tu na delu. Varnega zavetja v takih ruševinah pa ne bi iskala.
korl1. 09. 2015
Bi se vse zrušilo samo od sebe ja, no pa kaj? Saj se piramide v Egiptu in Partenon v Atenah tudi počasi rušijo, pa jim zato nihče ne pomaga, da bodo čimprej postale prah.

Dejstvo je da je človek zgradbo namerno zrušil in mnogo ljudi ga je pri tem videlo, ukrepal pa ni nihče
BorStenar3. 12. 2022 23:25:26
Živjo
ali je možno turo združiti z Triglavskim stebrom, če od trdnjave Morbegna nadaljuješ proti Kugyjevi polici?
LP
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2026 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki