Turjak - Veliki Osolnik (Po Evropski pešpoti E6)
Izhodišče: Turjak (544 m)
| Širina/Dolžina: | 45,87590°N 14,61311°E |
| |
Ime poti: Po Evropski pešpoti E6
Čas hoje: 1 h 10 min
Dolžina poti: 3,88 km
Zahtevnost: lahka označena pot, lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 177 m
Višinska razlika po poti: 248 m
Zemljevid: OpenStreetMap
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): dereze
Ogledov: 39
 | 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Do Turjaka prispemo po glavni cesti med Škofljico (najbližja avtocestna priključka sta Ljubljana-jug na južni ljubljanski obvoznici in Šmarje-Sap na dolenjski avtocesti) in Kočevjem in parkiramo na urejenem parkirišču pri zadružnem domu tik ob glavni cesti (na desni, če pripeljemo iz smeri Škofljice oz. na levi, če pripeljemo iz smeri Kočevja). Severni del parkirišča med športnim igriščem in samim zadružnim domom je prvenstveno namenjen strankam le-tega, zato je med delovniki parkiranje tam omejeno na dve uri z obvezno označitvijo časa, medtem ko na južnem delu ni nobenih omejitev. Pripeljemo se lahko tudi po cesti iz Iga proti vzhodu mimo Kremenice do Rogovile južno od Pijave Gorice, tu zavijemo desno, obvozimo Želimlje in nadaljujemo proti jugu do konca Želimeljske doline, ko se cesta v serpentinah povzpne proti Turjaku. Peljemo mimo gradu, nato po ozki cesti skozi vaško jedro do zadružnega doma, kjer parkiramo.
Javni prevoz: v neposredni bližini izhodiščnega parkirišča se nahaja postajališče "Turjak", kjer ustavljajo medkrajevni avtobusi med Ljubljano in Kočevjem.
Opis poti:
Od izhodiščnega parkirišča se odpravimo proti jugu do priključka na glavno cesto južno od parkirišča. Tik preden ga dosežemo, se usmerimo na makadamsko pot tik ob glavni cesti proti Kočevju. Od tu dalje nam bodo pot kazali tudi rdeče rumeni krogci, ki označujejo Evropsko pešpot E6 (resnici na ljubo pa je omenjena pot precej konsistentneje markirana v nasprotni smeri). Po pribl. 200 metrih sledi odcep, kjer zavijemo desno, t.j. stran od glavne ceste. V isto smer nas usmeri tudi kažipot "Na grobišče žrtev belogardističnega zločina" na naši levi. Še vedno lepa in kar široka pot kmalu formalno postane gozdna cesta in se polagoma spušča, dokler na levi ne zagledamo spomenika ob omenjenem grobišču, kjer so domobranci tik pred koncem vojne ubili 26 partizanov in aktivistov OF ter jih zmetali v dve "volčji jami". Od omenjenega mesta, ki je obenem tudi najnižja točka poti, se pot spremeni v ozko gozdno pot "po koreninah", ki vijuga skozi gozd in se pretežno lahno vzpenja in občasno še lahneje spusti. Na številnih križiščih v gozdu se praviloma držimo te ozke in ponekod že skoraj zarasle poti in se izogibamo širših, vsekakor pa tudi pozorno gledamo markacije poti E6. Čez čas (oz. čez pribl. 600 metrov) ta ne ravno lepa pot vendarle doseže asfaltno cesto, kjer nanjo zavijemo desno in takoj zapustimo gozd. Že takoj lahko naravnost zagledamo naš cilj (cerkev sv. Lovrenca) in kmalu prispemo v Mali Osolnik, na naši desni pa lahko v severnem delu vasi vidimo tudi grad Turjak in za njim Sv. Ahaca oz. uradno Goro. V Malem Osolniku se držimo glavne asfaltne ceste skozi vas, ki pelje mimo kapelice na naši desni, že malo pred zadnjimi hišami pa se asfalt spremeni v kolovoz, po katerem nadaljujemo naravnost. Takoj za zadnjimi hišami sledi odcep proti levi, mi pa tu nadaljujemo naravnost in rahlo navzdol (razen če si ne želimo še iz drugih perspektiv ogledati bližnje cerkve sv. Jakoba). Kolovoz se nekoliko spusti do mesta, kjer nam prometni znak omeji hitrost na 30 km/h in obenem opozori na živino na cesti. Malo naprej se na naši desni nahaja razpelo, na levi zagledamo cerkev sv. Jakoba, še malenkost naprej pa sledi nov razcep, kjer se dve poti odcepita proti desni, mi pa nadaljujemo po najbolj levi na robu med travnikom (na naši levi) in gozdom (na naši desni). Naša dokaj široka pot kmalu vstopi v gozd in se zlagoma vzpenja, dokler po pribl. 800 m od razcepa ne doseže asfaltne ceste. Tu zavijemo desno na to cesto, ki v ovinku takoj zavije levo in nam krajevna tabla (izpred nje lahko znova zagledamo našo ciljno cerkev sv. Lovrenca) sporoči, da smo vstopili v vas Veliki Osolnik. Po cesti gremo mimo prve hiše na naši desni in garaže na levi, cesta pa kmalu zatem v ovinku kar ostro zavije desno.
V neposredni bližini levega odcepa makadamske ceste v tem ovinku lahko poiščemo slabo uhojeno pot, ki se odcepi levo in se po travnikih in čez nekaj ozkih pasov gozda premočrtno povzpne do cerkve sv. Lovrenca. Vzpon je dokaj strm, še posebej strm je čisto zadnji del, kjer lahko v primeru spolzkih razmer (npr. sneg) razmislimo o uporabi derezic. Če menimo, da bi s prečkanjem travnikov v času rasti trave povzročali škodo, če se nam dozdeva, da se na teh travnikih pase živina ali pa da so zgolj zagrajeni z električnim pastirjem, ali če iz drugih razlogov ne želimo po strmi bližnjici, nadaljujemo po asfaltni cesti skozi vas, ki je manj strma in gre precej naokoli. V vaškem jedru bomo na nekem razcepu opazili več lesenih kažipotov, tu zavijemo levo v smeri "Sv. Lovrenc" in se tudi v nadaljevanju držimo leve. Ko se nam zdi, da se asfaltna cesta konča na zasebnem dvorišču, se levo odcepi še en kolovoz, na bližnji hiši lahko opazimo tudi smerokaz "Na vrh", ki nas mimo razpela na desni zares dokaj hitro pripelje do vrha.
Opis in fotografije se nanašajo na stanje novembra 2026.

Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
Diskusija o izletu Turjak - Veliki Osolnik (Po Evropski pešpoti E6)
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.