S parkirišča se po makadamski poti usmerimo na nekaj metrov oddaljen greben vzpetine, na kateri smo parkirali. Na grebenu se nam odpre lep razgled na Tržič pod nami, nekaj korakov v desno pa je na steno pritrjena tabla, kjer si lahko preberemo zgodovino gradiča, ki je bil nekoč last grofa Radetzkyja (njemu je posvečen Straussov "Radetzky marš", ki ga lahko slišimo na vsakem novoletnem koncertu Dunajskih filharmonikov). Za začetek naše poti pa se na tem razgledišču usmerimo v levo in se začnemo vzpenjati po prijetni gozdni stezi po pobočju Kamneka. Nekaj metrov zatem se nam z desne spodaj priključi še ena steza, ki nas pripelje na ta greben s parkirišča pred Dvorano tržiških olimpijcev (kjer je druga možnost parkiranja in začetka vzpona).
Nato sledimo dobro vidni in shojeni stezi, pot je nekajkrat označena z markacijami in smernimi puščicami. Po nekaj minutah hoje prispemo do vrtičkov z nekaj vrtnimi lopami in malimi vikend hišicami, kjer nas velika markacija pritrjena na tabli na vrtni ograji usmeri po sredini, po široki poti navkreber. Druga polovica poti je nekoliko bolj strma, po približno uri hoje po pobočju pa prispemo do grebena, od koder pa ni posebno dobrega razgleda, ker smo tudi tam, tako kot ves čas poti, v redkem mešanem gozdu. Pot od grebena naprej se še nekoliko bolj strmo vzpne, zadnjih nekaj 10 metrov pod vrhom zelo strmo. Kmalu dosežemo vrh, kjer je postavljena klopca in vpisna knjiga, na visokem drogu vihra slovenska zastava. Razgled na vse strani je zelo lep, vidimo Dobrčo, Stol, Begunjščico, celotno Košuto, Dovžanovo sotesko, Lomsko dolino, Storžič, Kriško goro in še marsikaj.
Vrnemo se lahko po isti poti, še lepše pa je, če naredimo majhen ovinek s smeri, tako da pot z vrha nadaljujemo v smeri Pirmanc. Pot teče najprej po grebenu in se nekoliko spusti, kmalu (po nekaj minutah) pa pridemo do razpotja. Pot, ki pelje še naprej naravnost po grebenu, nas v nadaljevanju privede do Pirmanc, Kala in Kofc, mi pa zavijemo na potko, ki se odcepi levo navzdol (ni označeno). Tej stezici sledimo ves čas po pobočju, nekajkrat se od nje odcepijo druge stezice, bodisi v desno navzdol, bodisi v levo navzgor, mi pa se ves čas držimo najbolj shojene. Steza nas ves čas vodi po pobočju, v redkem mešanem gozdu nad predelom Tržiča, ki ga domačini imenujejo "na fabriki", dokler se že precej nizko ne priključi na stezo, po kateri smo se prej odpravili na Kamnek. Od tod se vrnemo na izhodišče, ki je oddaljeno še kakšnih 10 minut hoje. |
