Robanov kot - Veliki vrh (Veža)

Dostop do izhodišča:
a) Iz smeri Kamnika (preko Luč):
Preko prelaza Volovljek (Kranjski Rak) se zapeljemo v Luče, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Solčavi in Logarski dolini. Ko prispemo v naselje Robanov Kot, nas usmerjevalne table za alpsko dolino Robanov kot usmerijo levo na stransko cesto. Po njej se peljemo do urejenega parkirišča v bližini kmetije Roban, kjer parkiramo. Avtomobil lahko pustimo tudi že približno 500 metrov nižje, na prvem urejenem parkirišču. Parkiranje na zasebnem zemljišču Penziona Govc-Vršnik je prepovedano, saj so tista mesta rezervirana izključno za njihove goste.
b) Z avtoceste Maribor–Ljubljana:
Avtocesto zapustimo na izvozu Šentrupert in z vožnjo nadaljujemo v smeri Mozirja ter Logarske doline. Peljemo se mimo Mozirja in Ljubnega ob Savinji do Luč, kjer z vožnjo nadaljujemo naravnost proti Solčavi. Ko prispemo v naselje Robanov Kot, nas usmerjevalne table za alpsko dolino Robanov kot usmerijo levo na stransko cesto. Po njej se peljemo do urejenega parkirišča v bližini kmetije Roban, kjer parkiramo. Avtomobil lahko pustimo tudi že približno 500 metrov nižje, na prvem urejenem parkirišču. Parkiranje na zasebnem zemljišču Penziona Govc-Vršnik je prepovedano, saj so tista mesta rezervirana izključno za njihove goste.

Opis poti:
Od Robanove domačije nadaljujemo po dnu Robanovega kota, kjer hodimo po udobnem in položnem kolovozu. Ob poti kmalu dosežemo Robanovo planino, kjer naletimo na prvi izvir vode, nekoliko naprej pa še do Robanove planšarije, ob kateri je urejen še en izvir. Do te točke je pot povsem položna in predstavlja izjemno lep ter nezahteven sprehod.
Pri planšariji se pot usmeri v gozd in se začne zmerno vzpenjati. Med hojo prečimo tri suhe struge hudournikov, nato pa nas steza pripelje neposredno pod slap izpod Velike Zelenice. Številni izletniki in sprehajalci na tem mestu tudi zaključijo svoj obisk Robanovega kota.
Od slapa naprej pa postane pot tehnično precej zahtevnejša. S pomočjo nekaj skob in jeklenic se hitro vzpnemo na greben oziroma hrbet nad slapom. Sledi strm vzpon skozi gozd, ki je občasno opremljen z varovali in vključuje nekaj zahtevnejših tehničnih mest. Podlaga pod nogami postaja vse bolj gruščnata, na poti pa se izmenjujejo strmi odseki, ključi in krajši položni deli. Ko napredujemo, postaja gozd vse redkejši, nizek in zračen.
Približno dobre pol ure hoje nad slapom prispemo do male krnice, ki označuje približno polovico poti. Krnica je odlično mesto za kratek oddih, saj postane nadaljevanje zelo zahtevno. Od tu se nam odpre lep pogled na sosednji Robanov stan, ki leži pod mogočnim skalovjem Ut.
Iz krnice sledi strm vzpon s pomočjo skob, klinov in jeklenic, ki nas pripelje na zelo izpostavljen svet. Na tehnično najtežjem delu, kjer previsno skalo prečimo s pomočjo skob in jeklenic, je pritrjena tudi spominska plošča ponesrečenemu planincu.
Za tem izpostavljenim odsekom naša pot zavije desno pod še eno previsno steno, nato pa vstopi v žleb, kjer se strmo vzpenjamo ob pomoči varoval. Čeprav se sprva zdi, da bo smer ves čas potekala po žlebu, se po nekaj metrih vzpona usmeri na desno stran ter se s pomočjo pomagal strmo dvigne čez pobočje.
Prispemo do naslednjega ovinka v desno. Ob jeklenici dosežemo krajši, manj zahteven del poti, kjer pa lahko imamo nekaj težav z orientacijo. Skale so precej zglajene, in če nam sonce sveti neposredno v oči, lahko hitro spregledamo markacije. Na tem mestu stopimo na slabše vidno razpotje. Če pogledamo levo navzgor, bomo v pobočju Žvižgovca opazili eno izmed dveh naravnih oken. Mi nadaljujemo desno po označeni poti.
V nadaljevanju prispemo do še enega težjega dela poti. Tu zavijemo levo in se najprej vzpnemo čez skalo, kjer je nameščenih relativno malo klinov, nato pa nadaljujemo skozi naravni žleb. Po njem nas vodi še nekaj jeklenic. Ko zagledamo drugo spominsko ploščo ponesrečenemu planincu, vemo, da se nahajamo ob zadnji jeklenici na poti.
Sledi še zadnji, zelo strm, a tehnično nezahteven vzpon do Sedelca. Med tem vzponom gremo mimo značilne večje skale in osamljenega macesna.
Od Sedelca se pot končno položi in nas vodi skozi ruševje. Na naši levi strani se dviga vrh Žvižgovec, v njegovem pobočju pa lahko opazimo še eno naravno okno.
Sledi nekaj rahlega spusta skozi pas ruševja, nato pa dosežemo označeno razpotje.
Nadaljujemo levo v smeri Planine Ravne in Planine Podvežak (desno Molička planina in Korošica) ter se pričnemo sprva lahkotno, pozneje pa za nekaj korakov strmo vzpenjati. Pri znamenju se pot položi, nato pa se nadaljuje ob breznu, kjer obstaja nevarnost padca v globino, a nam je pri prehodu v pomoč jeklenica (ta del poti sicer tehnično ni zahteven). Pot naprej se vzpne na Prag, kjer se ločita smeri za Ravne in Podvežak, mi pa sledimo levi poti, ob kateri so poleg oznak za Planino ravne še oznake za Veliki vrh in Veliko Zelenico.
Sledi nekaj prečnega vzpona proti desni, nato pa se usmerimo levo proti Velikemu vrhu (naravnost Planina Ravne), kjer se najprej strmo vzpnemo, nato pa se pot prehodno položi. V nadaljevanj se precej strmo vzpenjamo po jugozahodnih pobočjih Velikega vrha, kjer ja ponekod na poti kar precej grušča. Na tem delu poti je predvsem pri sestopu potrebne nekaj več previdnosti, sicer pa pot ni izpostavljena, je pa pobočje dokaj strmo. Pozneje pobočje postane manj strmo, pot pa se še naprej dokaj strmo vzpenja skozi ruševje. Višje se nam odpirajo vedno lepši razgledi, pot pa se obrne desno in nas nato v nekaj minutah pripelje na Veliki vrh.

Robanov kot - Molička planina 3:30, Molička planina - Prag 0:20, Prag - odcep za Veliki vrh 0:05, odcep za Veliki vrh - Veliki vrh 0:35.

Ob poti: Robanova planšarija (896m), Pri slapu (1049m), Sedelce (1790m), Razpotje na Molički planini (1751m), Prag (1870m), Odcep za Veliki vrh (1891m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga