Robanov kot - Mala Ojstrica (čez Jaruzale)

Dostop do izhodišča:
a) Iz smeri Kamnika ali Mozirja (preko Luč): Preko prelaza Volovljek (Kranjski Rak) ali iz Mozirja se zapeljemo v Luče, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Solčavi in Logarski dolini. Ko prispemo v naselje Robanov Kot, nas oznake za alpsko dolino Robanov kot usmerijo levo na stransko cesto. Po njej se peljemo do urejenega parkirišča v bližini kmetije Roban, kjer parkiramo. Parkiramo lahko tudi že približno 500 metrov nižje na prvem urejenem parkirišču. Parkiranje na zasebnem parkirišču penziona Govc-Vršnik je prepovedano, saj je to območje rezervirano izključno za goste penziona.
b) Z avtoceste Maribor–Ljubljana: Avtocesto Maribor–Ljubljana zapustimo na izvozu Šentrupert in se zapeljemo v smeri Mozirja ter Logarske doline. Ko prispemo do Luč, nadaljujemo z vožnjo naprej po zgornjem opisu.

Opis poti:
Od Robanove domačije nadaljujemo pot po dnu Robanovega kota, kjer hodimo po udobnem kolovozu. Ob poti kmalu dosežemo Robanovo planino, kjer se nahaja prvi izvir, nekoliko naprej pa še Robanovo planšarijo, ob kateri je urejen še en izvir. Do te točke je pot položna in predstavlja izjemno lepo ter nezahtevno hojo.
Od Robanove planšarije se pot usmeri v gozd in se začne zmerno vzpenjati. Med hojo prečimo tri suhe struge hudournikov, nato pa nas pot pripelje neposredno pod slap izpod Velike Zelenice. Številni izletniki in sprehajalci na tem mestu tudi zaključijo svoj obhod po Robanovem kotu.
Od slapa naprej pa postane pot tehnično precej zahtevnejša. S pomočjo nekaj skob in jeklenic se hitro vzpnemo na greben oziroma hrbet nad slapom. Sledi strm vzpon skozi gozd, ki je občasno opremljen z varovali in vključuje nekaj tehnično zahtevnejših delov. Podlaga pod nogami postaja vse bolj gruščnata, na poti pa se izmenjujejo strmi odseki, okljuki in krajši položni deli. Ko napredujemo, gozd postaja vse bolj redek, nizek in zračen.
Približno dobre pol ure hoje nad slapom nas pot pripelje do male krnice, kjer se nahajamo nekje na polovici naše poti. Krnica je odlično mesto za kratek oddih, saj postane pot v nadaljevanju zelo zahtevna. Iz krnice se nam odpre pogled na sosednji Robanov stan, ki leži pod mogočnim skalovjem sosednjih Ut.
Od krnice sledi strm vzpon s pomočjo skob, klinov in jeklenic, ki nas pripelje na zelo izpostavljen del poti. Na tehnično najtežjem delu, kjer previsno skalo prečimo s pomočjo skob in jeklenic, je pritrjena tudi spominska plošča ponesrečenemu planincu.
Za tem izpostavljenim delom naša pot zavije desno pod še eno previsno steno, nato pa vstopi v žleb, kjer se strmo vzpenjamo ob pomoči varoval. Čeprav se sprva zdi, da bo pot ves čas potekala po žlebu, se po nekaj metrih vzpona usmeri na desno stran ter se s pomočjo pomagal strmo vzpne čez pobočje.
Prispemo do naslednjega ovinka v desno. Ob jeklenici dosežemo krajši, manj zahteven del poti, kjer pa lahko imamo nekaj težav z orientacijo. Skale so precej gladke, in če nam sonce sveti neposredno v oči, lahko hitro spregledamo markacije. Na tem mestu stopimo na slabše vidno, neuradno razpotje. Če pogledamo levo navzgor, bomo v pobočju Žvižgovca opazili eno izmed dveh naravnih oken. Mi nadaljujemo desno po označeni poti.
V nadaljevanju prispemo do po mnenju avtorja tehnično najtežjega dela poti. Tu zavijemo levo in se najprej vzpnemo čez skalo, kjer je nameščenih relativno malo klinov, nato pa nadaljujemo skozi naravni žleb. Po žlebu nas vodi še nekaj jeklenic. Ko zagledamo drugo spominsko ploščo ponesrečenemu planincu, vemo, da se nahajamo ob zadnji jeklenici na poti.
Sledi še zadnji, zelo strm, a tehnično nezahteven vzpon do sedelca. Med tem vzponom gremo mimo ene značilne večje skale in osamljenega macesna.
Od sedelca se naša pot končno položi in nas vodi skozi ruševje. Na naši levi strani se dviga vrh Žvižgovec, v njegovem pobočju pa lahko opazimo še eno naravno okno.
Po krajši hoji skozi ruševje se pot začne spuščati. Po minuti sestopa prispemo do razpotja, kjer nadaljujemo desno. Le še nekaj minut lahkotne hoje nas loči do končnega cilja, kjer dosežemo kapelico oziroma zavetišče. Orientacija v tem zadnjem delu je povsem preprosta, saj je objekt viden že od razpotja naprej.
Od zavetišča se vrnemo do zadnjega razpotja, nato pa se usmerimo na pot v smeri Ojstrice in Kocbekovega doma, kjer se najprej vzpnemo po pobočjih Male Ojstrice, nato pa dosežemo manjšo dolinico, kjer se združimo s potjo z izhodiščem na planini Podvežak. Tu gremo desno ter se v nekaj minutah vzpnemo na Sedelce, od koder se nam odpre lep pogled proti Lučkemu Dedcu in Korošici, izjemni travnati dolini sredi mogočnih gora.
Tu gremo desno v smeri Ojstrice (rahlo levo slabša stezica proti Pragu, naravnost navzdol Kocbekov dom na Korošici), kjer se pot najprej rahlo spusti čez prijetno travnato pobočje, nato pa zavije desno, kjer se začne prečno vzpenjati proti vzhodu. Po krajšem vzponu nas pot pripelje na greben Male Ojstrice (tu se nam z desne priključi neoznačena pot z Moličke planine), kjer le ta zavije ostro v levo in se naprej vzpenja ob zelo razglednem grebenu. Pot, ki se naprej vzpenja po levi strani grebena, nas v nekaj nadaljnjih minutah hoje pripelje pod neizrazit vrh Male Ojstrice, katerega prepoznamo po miniaturnem Aljaževem stolpu. Ko stopimo tik pod vrh Male Ojstrice, zapustimo markirano pot, ki vodi na Ojstrico in nadaljujemo desno po strmi poti, po kateri se v manj kot minuti nadaljnje hoje povzpnemo na vrh Male Ojstrice.

Robanov kot - Molička planina 3:30, Molička planina - Mala Ojstrica 1:15.

Ob poti: Kocbekovo zavetišče pod Ojstrico (1770m), Sedelce (1902m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga