Reka (Kozarska grapa) - Cerkev Marijinega rojstva v Policah (skozi Poliško grapo (Poličanka))
Izhodišče: Reka (Kozarska grapa) (232 m)
Širina/Dolžina: | 46,1183°N 13,9172°E |
| |
Ime poti: skozi Poliško grapo (Poličanka)
Čas hoje: 1 h 30 min
Zahtevnost: zelo zahtevno brezpotje
Višinska razlika: 294 m
Višinska razlika po poti: 315 m
Zemljevid:
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 1.880
 | 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
a) Iz Idrije ali Cerknega se peljemo proti Tolminu, kjer v naselju Reka postanemo pozorni na bližajoč se začetek poti. Ko prispemo do mostu, kjer glavna cesta preči potok Kozarska grapa in kjer na desni opazimo mizarsko delavnico, zavijemo levo in parkiramo na razširjenem asfaltu ob glavni cesti.
b) Zapeljemo se do Bače pri Modreju (do sem iz Mosta na Soči ali Podbrda), nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Idriji. V naselju Reka, takoj za mostom, kjer prečimo potok Kozarska grapa, zavijemo desno in parkiramo na razširjenem asfaltu ob glavni cesti.
Opis poti:
Z izhodišča prečimo potok Kozarska grapa (tudi Kazarska grapa) in nadaljujemo ob glavni cesti v smeri Mosta na Soči. Nekaj minut hodimo ob glavni cesti, nato pa jo pri manj opaznem prečenje potoka Poličanka zapustimo in nadaljujemo desno, na cesto ob kateri je zapornica. Za zapornico še kratek čas nadaljujemo po makadamski cesti, nato pa se čez lepo urejen travnik sprehodimo do začetka Poliške grape. Sprva se še lepo sledi stezici, ki vodi ob potoku, nato pa po občutku malo po levi in malo po desni strani potoka. Ko prispemo do prvega slapu, ga obidemo po desni strani, kjer se s pomočjo klinov vzpnemo preko rjave žmule, nato pa ponovno nadaljujemo neposredno ob potoku.
Tudi drugi slap s pomočjo klinov obidemo po desni strani, naslednjega pa prav tako s pomočjo nekaj klinov, po levi strani. V nadaljevanju so nam na strmejših delih še vedno v pomoč občasni klini, za orientacijo pa tudi prusiki. Pot naprej nas vodi po desni strani potoka (levi breg), med potjo pa lahko občudujemo poglede na slapove, brzice in tolmune. Sledi slikovit, precej strm vzpon skozi preduh, nad preduhom pa se nam odpre še en čudovit pogled na enega od slapov. Višje prispemo do cevovoda, ob katerem kratek čas nadaljujemo, nato pa se postopoma vrnemo do potoka. Nadaljujemo po in nekoliko nad strugo, kjer nam je v orientacijsko pomoč prusik, zatrep Poliške grape pa zapustimo v desno, kjer se s pomočjo klinov pričnemo strmo vzpenjati. Od tu se nam odpre še pogled na zadnji slap, imenovan Hudičeva cerkev, mi pa se z orientacijsko pomočjo prusikov, ki so nam v pomoč tudi kot markacije vzpnemo iz grape, kjer naletimo na stezico.
Stezi sledimo v levo (če jo prečimo se vzpnemo na greben, s katerega lahko prestopimo v Kozarsko grapo, če ji sledimo v desno pa se po grebenu, ki se dviga nad sotesko Poličanke vrnemo na izhodišče - slike tega sestopnega dela so dodane pri koncu opisa) ter se po njej nekoliko spustimo do struge potoka, na drugi strani pa se po vidnih starih stezicah vzpnemo do travnika, po njem pa na planoto, od koder nas do cerkve loči le še krajši sprehod.
Sestopimo lahko skozi sosednjo grapo potoka Sjaunk (Sejalnik), skozi katero vodi sledljiva stezica ali po grebenu, ki je omenjen v opisu pri izhodu iz Poliške grape, lahko pa tudi po dovozni asfaltni cesti.
Slike od 38 naprej predstavljajo prestop v Kozarsko grapo.
Opis in slike se nanašajo na stanje februarja in marca 2020.
Fotografije, z izjemo slik št. 32 in 33 je prispevala Tadeja Črv.

Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
Diskusija o izletu Reka (Kozarska grapa) - Cerkev Marijinega rojstva v Policah (skozi Poliško grapo (Poličanka))
|
navdušena13. 09. 2022 07:30:06 |
Zanima me, zakaj "zelo zahtevno brezpotje". Gre za zahtevno orientacijo,je potrebno plezati?
|
|
|
|
miri13. 09. 2022 08:33:54 |
|
|
|
|
črow13. 09. 2022 15:35:05 |
Odkar so v grapi možici in klini, bi lahko besedo zahtevno črtali. Prusike, ki so prvotno označevali prehode so "zbiratelji" pobrali. Namesto njih so sedaj možici. Na težjih mestih, pa so v pomoč klini. Za normalne planince, ki so vajeni slediti gorske poti, tu ne bi smelo več biti problemov. Se pa tu in tam še vedno kdo zgubi.
|
|
|
|
navdušena29. 01. 2023 17:13:40 |
Mislim, da je zadeva vsaj zahtevna, če ne zelo zahtevna. Zlasti, če ne poti ne poznaš. Midva danes nisva imela težav, ker sva šla s črowom (Tonetom). Hvala, Tone! Je pa neugodno, če si manjši od 1,70 cm... In še tole: prusika ni nikjer več nobenega. Škoda. Ne vem, če so komu res prav prišli? Brez klinov pa bi bila pot popolnoma drugačna!
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.