Planina Blato - Glava v Zaplanji (po dolini Za Kopico)

Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo desno v smeri Stare Fužine. V Stari Fužini pa v križišču pri kapelici zavijemo ostro levo na vzpenjajočo cesto v smeri planine Blato, planine Vogar in doline Voje. Cesta nas naprej pripelje do mesta, kjer pobirajo cestnino in parkirnino, mi pa ji sledimo naprej do naslednjega križišča, kjer nadaljujemo levo (desno Voje). Cesti nato sledimo do naslednjega križišča (peljemo se kar nekaj časa), kjer zavijemo ostro desno v smeri planine Blato (naravnost planina Vogar). Tej cesti nato sledimo do parkirišča nad planino Blato.

Opis poti:
Z označenega parkirišča pred Planino Blato se vrnemo nekoliko nazaj ter se usmerimo na širok ter sprva tudi strm kolovoz, ob katerem so oznake za Planino pri Jezeru. Po približno desetih minutah vzpona prispemo na označeno razpotje, od koder nadaljujemo levo v smeri Planine pri jezeru (rahlo desno Planina v Lazu ter tudi strma pot proti Planini pri Jezeru.
V nadaljevanju manj strmemu kolovozu, ki nas še naprej vodi skozi gozd se le malo naprej z leve priključi še markirana pot, ki vodi mimo Kosijevega doma na Vogarju, mi pa nadaljujemo desno ter še naprej hodimo po kolovozu. Višje nas pot vodi skozi manjšo ožino, nato pa prečimo precej strma pobočja, kjer je v ledu in snegu velika nevarnost zdrsa, sicer pa pot ni zahtevna. Na koncu strmega pobočja se nam z desne dokaj neopazno priključi še prej omenjena strma pot, kolovoz pa tu zavije v levo in preide v dokaj hladno dolinico Pungrat, kjer se vzpenjamo skozi večinoma smrekov gozd. Ko se višje pot položi se nam z leve priključi še pot, ki vodi mimo Planine Vodični vrh, mi pa se držimo rahlo desne smeri ter s hojo še naprej nadaljujemo po kolovozu, ob katerem pa se gozd prične redčiti. Sledi le še nekaj minut lahkotne hoje in stopimo na pašnike Planine pri Jezeru, kjer na manjši vzpetini stoji Koča na Planini pri Jezeru.
Pri koči se v desno odcepi pot proti Planini v Lazu, mi pa nadaljujemo levo od koče ter se spustimo do označenega razpotja, kjer se nahaja še nekaj pastirskih stanov.
Izberemo širšo desno pot ob kateri so oznake za Planino Dedno polje ter Kočo pri Triglavskih jezerih (rahlo levo Pršivec, Planina Viševnik ter Črno jezero).
Tudi v nadaljevanju se vzpenjamo po kolovozu, ki pa je na strmih mestih precej kamnit, po približno desetih minutah vzpona pa prispemo do mesta, kjer se v levo odcepi pot čez Krištofojco, ki vodi proti Planini Viševnik, mi pa nadaljujemo naravnost po postopoma manj strmem kolovozu, ki nas vodi skozi postopoma bolj redek gozd. Sledi še nekaj lahkotne hoje po poti, ki pozneje zavije nekoliko v desno, ko se pot obrne nazaj proti zahodu pa že dosežemo rob Planine Dedno polje, od koder sledi še sprehod do osrednjega dela planine, kjer se ob pastirskih kočah nahaja tudi označeno razpotje.
Tu zapustimo široko pot, ki vodi naravnost proti Koči pri Triglavskih jezerih in bližnji Planini Ovčariji ter s potjo nadaljujemo desno v smeri Zasavske koče na Prehodavcih, prevala Vratca ter sedla Hribarice. Pot naprej nas vodi še mimo nekaj stanov na planini, za katerimi se v desno odcepi pot proti Planini v Lazu, Planini Krstenici in Vodnikovemu domu na Velem polju, mi pa nadaljujemo naravnost do severozahodnega dela planine, kjer se pot prične vzpenjati. Tu nas pot najprej vodi še mimo napajališča za živali, ki pa je suho, nato pa pot postane bolj strma in se vzpenja skozi večinoma iglasti gozd smrek in macesnov. Po približno tridesetih minutah strmega vzpona se pot položi in nas pripelje na nekakšno sedlo med Kovačičevo glavo na levi in Kredo na desni.
Malo naprej od sedla, za katerega lahko zasledimo ime Stog se v desno odcepi neoznačena pot proti Slatni, nam pa se odprejo prvi lepi pogledi na gore, ki se dvigajo nad dolino Za Kopico. Sledi prečni vzpon nad opuščeno Planino Ščavje, pot pa s pobočij Slatne postopoma preide na pobočja Prvega Vogla, nam pa višje pogled vse pogosteje uhaja na zanimiv skalnat vrh Kopice, ki se dviga na levi, zahodni strani doline Za Kopico.
Višje postopoma prispemo v osrednji del doline, kjer s pobočij prispemo v niz več manjših dolinic, po katerih se večinoma zmerno vzpenjamo, le sem ter tja sledi kak krajši strmejši del. Ob lepih razgledih nadaljujemo po čudoviti pokrajini navzgor, dolina pa se višje oži in na nadmorski višini 2192 metrov dosežemo preval Vratca, ki loči dolino Za Kopico z Dolino Triglavskih jezer.
S prevala, ki se nahaja med Veliko Zelnarico na levi in Zadnjim Voglom na desni, z označenega razpotja nadaljujemo naravnost v smeri Prehodavcev, Hribaric in Doliča (ostro levo Mala Zelnarica, Mala Tičarica, Štapce, Planina Ovčarija in Koča pri Triglavskih jezerih) ter se pričnemo prečno spuščati po meliščih Zadnjega Vogla. Pot naprej se prehodno položi in nas kratek čas vodi po bolj ravnem svetu, nato pa prispemo na pobočja Vršakov, kjer pobočje postopoma postane bolj strmo, na krajšem delu tudi nekoliko nevarno za zdrs, ko pobočja postanejo manj strma pa dosežemo označeno razpotje pod Hribaricami.
Nadaljujemo desno proti Triglavu, Doliču, Kanjavcu in Hribaricam (levo navzdol Dolina Triglavskih jezer, Zasavska koča na Prehodavcih, Trenta, Zadnjica in greben Špičja) ter se pričnemo vzpenjati proti planoti Hribarice. Na začetku planote Hribarice se v levo odcepi prva pot proti Kanjavcu, nekoliko višje, na sedlu Hribarice pa še druga.
Z obeh razpotij nadaljujemo naravnost ter sledimo oznakam za Kočo na Doliču, za sedlom Hribarice pa se pričnemo spuščati po meliščih med Kanjavcem na levi in Mišeljskim koncem na desni. Nižje zapustimo območje prostranih melišč in v nekaj minutah nadaljnje hoje prispemo do sedla Dolič, kjer je označeno razpotje.
Tu gremo levo v smeri Koče na Doliču (ostro desno Vodnikov dom na Velem polju, desno Dom Planika pod Triglavom) do katere prispemo v nekaj minutah rahlega spusta.
Pri koči se nahaja razpotje, mi pa izberemo desno pot, ob kateri so oznake za Triglav (levo Kanjavec, naravnost Zadnjica in Luknja), le malo naprej pa se nam priključi še pot iz Zadnjice, ki obide Kočo na Doliču.
Tudi tu gremo desno, pot pa se nekaj časa nadaljuje po mulatjeri, ki nas vodi proti severu ter se dokaj strmo vzpenja. Višje se pot položi in nas pripelje na Sedlo (2305 m), kjer se obrne nekoliko v levo.
Sledi nekaj lahkotne hoje s prelepim pogledom na Triglav in okoliške gore, kjer pa moramo biti previdni zaradi visokogorskega kraškega sveta, da ne pademo v kakšno luknjo, ali pa, da si na škrapljastem svetu ne poškodujemo noge.
Pot naprej se ponovno prične vzpenjati, v levo pa se odcepi prva neoznačena pot proti Triglavski vojašnici Viktorja Emanuela III. (včasih napačno imenovana kot Morbegna), mi pa še nekaj časa nadaljujemo po markirani poti in se k vojašnici usmerimo na naslednjem razcepu, v bližini razpotja, kjer se združimo s potjo s Plemenic.
Tu gremo levo ter po neoznačeni stezi v nekaj minutah prispemo do Triglavske vojašnice Viktorja Emanuela III.
Od vojašnica Viktorja Emanuela III. do vrha Glave v Zaplanji pa imamo le še nekaj minut vzpona po vršnem pobočju gore.
Izhodišče - Planina pri Jezeru 1:00, Planina pri Jezeru - Planina Dedno polje 0:30, Planina Dedno polje - Stog 0:30, Stog - Vratca 1:40, Vratca - razpotje pod Vršaki 0:45, razpotje pod Vršaki - sedlo Hribarice 0:30, sedlo Hribarice - sedlo Dolič 0:30, sedlo Dolič - Koča na Doliču 0:05, Koča na Doliču - Sedlo 0:30, Sedlo - razpotje Zaplanja 0:50, razpotje Zaplanja - vojašnica Viktorja Emanuela III. 0:10, vojašnica Viktorja Emanuela III. - Glava v Zaplanji 0:05.

Ob poti: Razpotje Pungrat (1255m), Razpotje pod Vodičnim vrhom (1449m), Koča na Planini pri Jezeru (1453m), Razpotje Krištofojca (1512m), Planina Dedno Polje (1560m), Stog (1740m), Vrata (2192m), Razpotje pod Vršaki (2192m), Hribarice (2332m), Sedlo Hribarice (2364m), Sedlo Dolič (2165m), Koča na Doliču (2151m), Sedlo (2305m), Razpotje Zaplanja (2512m), Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III. (2520m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga