Parkplatz Innerfragant - Schareck

Dostop do izhodišča:
Od Karavanškega predora sledimo avtocesti proti Salzburgu do avtocestnega križišča kjer zavijemo levo proti Spittalu. Iz Spittala se peljemo proti Lienzu. Malo za tem ko se konča avtocesta, pri kraju Möllbrücke, zavijemo desno proti kraju Mallnitz in alpski cesti Großglockner. Tej cesti nato sledimo do kraja Kleindorf (malo za krajem Flattach) kjer nas oznake „Mölltaler Gletscher“ usmerijo desno na vzpenjajočo cesto proti spodnji postaji vzpenjače. Tej cesti nato sledimo vse do velikih parkirišč pri spodnji postaji vzpenjače.

Opis poti:
Od parkirišča nadaljujemo po asfaltirani cesti, ki je zaprta za promet. Po kratkem vzponu po cesti nas smerokazi usmerijo desno na pešpot „Richard Helfer Weg“. Po pešpoti se tudi izognemo predorom na cesti skozi katere je hoja prepovedana.
Od razpotja se pričnemo nekoliko strmeje vzpenjati skozi gozd po razmeroma slabo uhojeni stezi. Višje se za krajši čas priključimo cesti nato pa ponovno zavijemo desno na pešpot, ki je označena z Knafeljčevimi markacijami. Pot se večinoma vzpenja skozi gozd in preči nekaj krajših jas. Kasneje nas pot pripelje na nekoliko strmejša pobočja s katerih se nam občasno odpre razgled na slapove potoka Astrombach na drugi strani strme doline. Na krajšem prečenju kjer je pobočje zelo strmo nam je v pomoč tudi vrv. Pot tu ni pretirano zahtevna, treba pa je biti pozoren saj lahko zaradi grmičevja in visoke trave ne opazimo, da je ob ozki poti pobočje zelo strmo. Pot nato s strmih pobočij zavije v levo in se prične nekoliko strmeje vzpenjati. Po takšni poti skozi gozd nato kmalu dosežemo gorsko cesto.
Nadaljujemo desno po cesti, ki se rahlo spušča in nas pripelje do označenega razpotja v bližini jezera Wurtenspeicher. Usmerimo se levo na kolovoz in po kratkem vzponu pridemo do jezera. V bližini jezera so tudi klopi in miza.
Kolovoz ki poteka ob jezeru se kmalu konča, mi pa se usmerimo levo na pešpot. Pot v nadaljevanju večinoma v rahlem vzponu preči pobočje nad jezerom proti severu, pri tem pa prečimo tudi nekaj manjših potočkov. Kasneje pot zavije nekoliko v levo in se za kratek čas vzpenja v ključih. Sledi prečenje nekoliko strmejšega pobočja, kjer obidemo manjši podor. Tu je potrebno tudi nekaj malega previdnosti. Kasneje vse bolj razgledna pot postane manj strma in poteka proti severu. Še vedno pa moramo biti pozorni kod hodimo saj je ob stezi kar nekaj globokih lukenj. Pot se nato malenkost spusti in nas pripelje v bližino jezera Mernigsee.
Tu pot zavije rahlo v desno ter preči potok, nato pa se prične vzpenjati po pobočju nad jezerom. Ponovno hodimo proti severu in kmalu prečimo pobočje pod sedežnico, ki pelje proti koči Weißseehaus. Pot nato zavije levo in sledi kratek vzpon po pobočju levo od smučišča. Kasneje pot poteka po smučišču in nas pripelje do gorske ceste kjer je razpotje.
Desno rahlo navzdol je le nekaj deset metrov do vmesne postaje žičnice (Mittelstation), levo vodi cesta proti koči Weißseehaus, mi pa prečimo cesto in nadaljujemo naravnost po smučišču. Pot po smučišču se prične nekoliko strmeje vzpenjati odpirati se nam prične tudi razgled proti jezeru Weißsee. Pot počasi zavija v desno in nas pripelje na nekoliko položnejši del smučišča. Z leve se nam dokaj neopazno priključi pot od ceste, ki poteka ob jezeru Hochwurtenspeicher. Tu pot s smučišča zavije v desno na stezo, ki nas pripelje v bližino krožno kabinske žičnice. V nadaljevanju pot poteka rahlo levo od žičnice in sledi še zadnji vzpon do koče Duisburger Hütte od koder je zelo lep razgled na okoliške vrhove in jezera.
Pri koči nadaljujemo desno po pešpoti kamor nas usmerijo oznake „Bergstation Eissee, Schareck“. Pot se še naprej vzpenja v bližini žičnice in poteka proti severu. Višje se priključimo ožji makadamski cesti, ki je narejena za potrebe smučišča. Po razgledni cesti nato kmalu dosežemo kočo Eisseehaus, kjer se nam odpre pogled proti ledeniku Wurtenkees ter vrhu Schareck. Pri koči je tudi zgornja postaja krožno kabinske žičnice.
Nadaljujemo mimo koče v smeri proti jezeru Eissee ter nato zavijemo levo proti smučišču. V nadaljevanju se nato vzpenjamo ob desnem robu smučišča, ki je odprto tudi v poletnih mesecih. V primeru, da je sneg pomrznjen je priporočljiva tudi uporaba cepina in derez. Ko se približamo grebenu smučišče zavije v levo, mi pa še naprej hodimo ob robu smučišča ter kmalu dosežemo zgornjo postajo sedežnice.
Od tu sledi le še nekaj metrov vzpona do grebena. Desno po grebenu vodi pot proti vrhu Baumbachspitze, mi pa se usmerimo levo. Pot nas sprva vodi mimo manjše vremenske postaje s kamero. Na tem delu je pot tudi zavarovana z vrvjo. Greben za nekaj časa postane nekoliko širši nato pa nas pot pripelje do jeklenic. Tu se nekoliko strmeje vzpnemo in v pomoč nam je tudi skoba. Strmina kmalu popusti in tudi jeklenice so končajo. V zadnjem delu je pot razmeroma položna, greben po katerem poteka pot pa je še vedno rahlo izpostavljen, zato je potrebno še nekaj malega previdnosti. Po takšni poti nato kmalu dosežemo vrh.
Sestopimo po poti vzpona, pri tem si lahko pot močno skrajšamo s pomočjo žičnic. Lahko pa tudi nadaljujemo po grebenu in se preko škrbine Fraganter Scharte vrnemo proti vmesni postaji žičnice (Mittelstation).

Ob poti: Wurtenspeicher (1695m), Mernigsee (2040m), Mittelstation (Mölltaler Gletscher) (2234m), Duisburger Hütte (2572m), Eisseehaus (2795m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, vpisna knjiga