Oberissalm - Rinnenspitze (običajni pristop mimo Franz-Senn-Hütte)

Dostop do izhodišča:
Iz Ljubljane se zapeljemo po avtocesti mimo Salzburga v smeri proti Münchnu. V večnivojskem križišču Dreieck Inntal se usmerimo na cesto A93 v smeri Innsbruck/Kufstein/Brenner. Ob vrnitvi v Avstrijo nadaljujemo do razcepa z izvozom Innsbruck-Mitte. Tu ne zavijemo proti Innsbrucku, temveč nadaljujemo po avtocesti A13 v smeri proti prelazu Brenner. Z avtoceste zavijemo pri izvozu 10-Schönberg in udobni cesti po Stubajski dolini sledimo do kraja Neustift im Stubaital, kjer na krožišču sred mesteca izberemo prvi izvoz in vzpenjajoči se cesti sledimo do vasice Milders. V Mildersu sledimo cesti Mühlenweg in smerokazom za Oberissalm. Do planine nas čaka cca. 8 km vedno ožje asfaltne ceste, po kateri se pogosto sprehaja živina, zato je potrebno v predvideni čas vožnje vračunati morebitno čakanje prehoda. Na planini Oberiss parkiramo na urejenem parkirišču, kjer parkirnina znaša 5 evrov na dan.

Alternativo ponuja vožnja skozi severno Italijo: v tem primeru se iz osrednje Slovenije po avtocesti A2 zapeljemo do enega izmed mejnih prehodov z Avstrijo in nadaljujemo pot do Lienza. Tu nadaljujemo po cesti 100 in se mimo prehoda Prato alla Drava zapeljemo v Italijo. V Italiji sledimo cesti SS49 vse do stičišča z avtocesto A22 v smeri proti prelazu Brenner. Za prelazom nadaljujemo v smeri proti Innsbrucku do izvoza Schönberg. Od tam nadaljujemo po zgoraj opisani smeri.

Opis poti:
Na planini se pri smerokazu nad parkiriščem usmerimo na široko makadamsko cesto, ki nas v nekaj minutah pretežno vodoravne hoje proti jugozahodu pripelje do dobro označenega odcepa ožje steze, ki nas ob lepih razgledih na vzhodni del Alpeinskega pogorja in planino Oberiss pod nami v okljukih razmeroma zložno vodi skozi redek visokogorski gozd. Nekoliko višje preidemo na travnata z visokogorskim alpskim rastjem ob robu zgornjega dela doline Obergbacha, strmina pa ob lepih pogledih proti koči Franza Senna in Vordere Sommerwandu nad njo zlagoma pojenja. Po prijetni in razgledni stezi, ki ji sledimo v zadnjem delu poti do koče, se mimo planšarije na planini Alpeiner po privlačni vodnati pokrajini v dobrih petnajstih minutah povzpnemo do priljubljene Franz-Senn-Hütte; od izhodišča je do koče približno ura in pol hoje.

Pri velikem smerokazu za mostičkom tik ob koči se sledeč oznakam za Rinnenspitze in Rinnensee usmerimo na desno (proti severovzhodu) in se po stezi, ki vijuga preko travnatega pobočja, povzpnemo do kratkega skalnatega prehoda nad strugo hudournika; prehod je zavarovan z nekaj jeklenicami, ki pa v kopnih razmerah služijo le kot dodatna opora. Kmalu za skokom strmina nekoliko popusti in ob čudovitih razgledih na greben Sommerwanda in preostale vršace v Alpeinskem pogorju se nekaj časa lagodno vzpenjamo po razmeroma široki poti nad travnatimi vesinami. Kmalu se nam razkrije konica pričujočega cilja, steza pa se prične obračati proti zahodu. Na robu visokogorske planote, ki gosti Rinnenspitze in Rinnensee, naletimo na klop na razglednem mestu in se odločno usmerimo na desno proti vršni zgradbi Rinnenspitze. Travnata prostranstva postopoma preidejo v kamniti podaljšek skalne stavbe Rinnenspitze, preko katerega se po poti, ki se bolj ali manj spretno izogne ostrim robovom grušča z razmeroma razsežnim kamenjem, strmeje povzpnemo do razpotja pod vršno strukturo Rinnenspitze. Od tu imamo do vrha še približno 45 minut vzpona, do jezera Rinnensee pa nas loči le kratek sprehod (ob vzponu ali spustu priporočam obisk tega privlačnega visokogorskega jezera).

V sklepnem delu vzpona na Rinnenspitze nas vse bolj strma pot vodi preko razbitega pečevja gore, pri čemer si je potrebno mestoma pomagati z rokami. Ob razmeroma hitrem vzponu proti grebenu, ki ga lahko razločno vidimo pred seboj, se nam odpre lep pogled na jezero pod nami. Po slabe pol ure hoje od razpotja nas oznake privedejo do začetka zavarovane poti, ki nas bo od tu pospremila prav do vrha.
Sprva se s pomočjo jeklenice in številnih skob preko precej strmega ploskega skalovja povzpemo do nazobčanega vršnega grebena Rinnenspitze, kjer nam čez najbolj kočljiva mesta pomaga jeklenica. Po kratkem prehodu ne posebno izpostavljenega grebena se s pomočjo jeklenice in klinov vzpnemo preko strmega skoka (ključno mesto) in tik pod grebenom prečimo na južno stran gore. Ko pred seboj uzremo vršni križ, nas do najvišje točke izleta čaka le še zaključni vzpon preko nekoliko krušljivega vršnega pobočja gore, ki ga olajšajo žičnate vrvi.

Kljub temu, da Rinnenspitze ni tako enostavno dosegljiv tritisočak kot nekateri drugi ustrezniki v Stubajskih Alpah (npr. Sulzkogel ali Zischgeles), pot nanj v kopnih razmerah izkušenemu hribolazcu ne bi smela postavljati previsokih ovir, spričo lepega razgleda z vrha in dokaj dinamične poti vzpona, ki poteka po precej mikavni gorski pokrajini, pa je vrh kot nalašč za pričetek raziskovanja najvišjih predelov Stubajskih Alp. Slednje se pozna tudi na obisku, saj je Rinnenspitze ena najbolj obiskanih gora v Alpeinskem pogorju, k čemur pripomore tudi status enega izmed 7 "klasičnih vrhov Stubaja".

Ob poti: Franz-Senn-Hütte (2147m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti