Koča pri Savici - Krn (čez Prehodce)
Izhodišče: Koča pri Savici (653 m)
| Širina/Dolžina: | 46,2896°N 13,8022°E |
| |
Ime poti: čez Prehodce
Čas hoje: 7 h 55 min
Zahtevnost: delno zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1591 m
Višinska razlika po poti: 2035 m
Zemljevid: TNP 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 23.093
 | 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo naravnost po levi (južni) strani jezera v smeri Ukanca in slapa Savice. Tej vse bolj ozki cesti, nato sledimo do velikega parkirišča pri koči Savica. Parkirišče je plačljivo.
Opis poti:
S parkirišča se usmerimo na široko peš pot v smeri Slapu Savica in Doma na Komni (desno pot čez Komarčo). Že po krajšem zložnem vzponu nas pot pripelje na označeno razpotje, kjer se v desno odcepi turistična pot proti Slapu Savica, mi pa nadaljujemo rahlo levo oz. naravnost po široki peš poti v smeri Komne. Pot naprej se še kratek čas vzpenja ob Savici, nato pa nas pripelje na prvo od označenih 48 serpentin. Po poldrugi uri zmernega vzpona skozi gozd, nas pot pripelje do omenjene 48. serpentine, s katere se nam odpre lep razgled na Bohinjsko jezero. Tu pot zavije nekoliko v desno in preide v dolino imenovano Pekel, kjer se nekaj časa zložno vzpenja, nato pa zavije v desno in se ponovno nekoliko strmeje vzpne. Že po nekaj deset korakih pot ponovno zavije levo in se naprej vzpenja vzporedno z dolino. Naprej zložna do zmerno strma pot postopoma preide v bolj redek gozd, iz katerega že kmalu vidimo Dom na Komni. Pot naprej nas vodi mimo manjše zanimive jame, višje pa nas pripelje do razpotja, kjer se v desno odcepi pot k Črnemu jezeru, mi pa nadaljujemo levo ter še naprej nadaljujemo po široki poti. Sledi nekaj prečnega vzpona, pri naravnem breznu, ki je zaradi varnosti ograjeno pa se pot obrne desno, nato pa se vzpne do naslednjega razpotja, kjer se nam priključi še pot od Črnega jezera.
Le malo naprej se pot še enkrat razcepi, mi pa izberemo levo pot v smeri Doma na Komni, lahko pa tudi nekoliko krajšo pot, ki se nadaljuje naravnost in obide Dom na Komni (desno Koča pri Triglavskih jezerih).
Sledi še vzpon mimo bajte Pri Hubertu in v nekaj minutah dosežemo Dom na Komni.
Od Doma na Komni gremo mimo manjše kapelice ter sledimo oznakam za Kočo pod Bogatinom (levo Vogel, Tolminski Kuk in Planina Govnjač), mi pa se že hitro združimo s prej omenjeno nekoliko krajšo potjo.
Nadaljujemo rahlo levo v smeri Koče pod Bogatinom ter po široki in dokaj razgledni poti hitro prispemo do Planine na Kraju, kjer mimo piramide (kostnica pri Koči pod Bogatinom - planinski spominsko obeležje) dosežemo Kočo pod Bogatinom, ki se nahaja sredi planine.
Kočo obidemo po desni strani ter hitro prispemo do označenega razpotja, kjer se v desno odcepi pot čez Lepo Komno, ki vodi dalje proti Lanževici ali Oslovi škrbini, mi pa nadaljujemo naravnost, še naprej po širši zložni poti v smeri Bogatinskega sedla. Na zahodnem delu Planine na Kraju se v levo odcepi še ena pot proti Planini Govnjač, mi pa še nekaj minut nadaljujemo v lahkotnem vzponu po južni strani Kozlovega roba. Pot naprej se za nekaj časa povsem položi ter preide na obrobje doline Gracije, kjer se pričnemo prečno vzpenjati, najprej po pobočjih Srednjega vrha, pozneje pa po pobočjih predvrha Vrha nad Gracijo. V nadaljevanju pot postane nekoliko bolj strma in nas ob lepih razgledih pripelje do mesta, kjer se razcepi.
Nadaljujemo lahko še naprej po mulatjeri, ki naredi daljšo serpentino ali pa po nekoliko krajši strmi poti, ki se vzpne direktno do Bogatinskega sedla, kjer se obe poti združita.
Z razpotja na Bogatinskem sedlu, od koder se nam odpre lep pogled na Krn in okoliške gore se usmerimo naravnost navzdol v smeri Lepene, Prehodcev, Krna, Krnskega jezera in Doma pri Krnskih jezerih (levo Mahavšček in Bogatin, desno Lanževica) po poti, ki se postopoma prične spuščati.
Pot naprej nas vodi po stari vojaški mulatjeri, ki nas že nekaj minut nižje pripelje na pobočja porasla z rušjem, še nekoliko nižje pa se pot položi.
Nadaljujemo mimo nekaj starih objektov, ki so del nekdanje Rapalske meje.
Tu se v nekakšni dolinici odpre prehod oz. vodi stara steza proti Veliki Monturi, mi pa nadaljujemo po markirani poti, ki se komaj znatno spušča do osrednjega dela doline Za Lepočami, kjer stoji še nekaj starih italijanskih stavb, ki so še dokaj dobro ohranjene.
Tu gremo z označenega razpotja levo v smeri Prehodcev (naravnost navzdol Krnsko jezero in Dom pri Krnskih jezerih), kjer gremo še mimo nekaj objektov, ki so jih Italijani zgradili med obema vojnama za potrebe varovanja Rapalske meje. Nadaljujemo po razgledni poti, ki se na predelu Smrečje priključi poti, ki vodi od Planine Razor proti Krnu.
Omenjeni poti sledimo desno proti Prehodcem in Krnu, kjer se sprva še lahkotno vzpnemo, nato pa sledi še krajši spust do razpotja na Prehodcih.
Nadaljujemo naravnost proti Krnu (levo navzdol Izvir Tolminke in Planina Polog), le malo naprej pa se nam z desne priključi še pot od Doma pri Krnskih jezerih.
Še naprej sledimo oznakam za Krn, pot pa s planotastega sveta preide na strma večinoma jugovzhodna pobočja, s katerih se nam odpre lep pogled na tolminsko stran (ta del poti vodi po predelu imenovanem Na Tminskem). Pozneje pot zavije nekoliko v desno in nas postopoma popelje v manjšo visokogorsko dolinico, kjer se prične strmeje vzpenjati. Nadaljujemo še mimo predela Črna njiva, nato pa se vzpnemo do velikega spomenika padlim v 1. svetovni vojni, Spomenika Peski.
Nadaljujemo desno po markirani poti (tu se levo navzdol odcepi neoznačena pot, po kateri lahko prispemo na Rdeči rob ali pa se po njej spustimo do doline, oz. Planine Polog), ki se prečno vzpne pod Grebenom malih Peskov, kjer gremo še mimo nekaj ostalin iz časa prve svetovne vojne, nato pa dosežemo sedlo med >Malim Peskom na levi in manj znanim vrhom Piramida na desni (Piramida je nekakšen predvrh Vrhov nad Peski).
Sledi prečenje melišč Piramide in Vrha nad Peski, ko dosežemo nekje najvišjo točko prečenja melišča pa se v desno odcepi stezica proti Vrhu nad Peski (odcep je označen, pot naprej pa ne), mi pa nadaljujemo po markirani poti, kateri se na koncu melišč z leve priključi pot, ki vodi mimo Jezera v Lužnici, mi pa se sprehodimo do razpotja na Pragu.
Na Pragu se rahlo v desno odcepi pot, ki obide vrh Batognice, desno navzdol pa se lahko spustimo do Krnskega jezera, mi pa nadaljujemo naravnost, oz. proti zahodu ter se pričnemo vzpenjati po vzhodnem grebenu Batognice. Tej vse bolj razgledni poti, ki se na dele grebenu umakne nekoliko levo na strma pobočja, nato sledimo do vrha Batognice, katerega dosežemo po približno 20 minutah hoje od Praga.
Z Batognice nadaljujemo po sprva nekoliko slabše vidni poti, ki se nadaljuje po levi, južni strani vrha. Pot, ki se sprva le rahlo spušča, nas kmalu pripelje v bolj strm svet, kjer se začnemo strmeje spuščati. Po kratkem spustu, pridemo do razmeroma strmih stopnic, po katerih se strmo spuščamo. Na tem delu je zaradi drobirja na poti velika nevarnost zdrsa. Pot naprej se postopoma položi in nas le nekoliko naprej pripelje na Krnsko škrbino, kjer je označeno razpotje (do škrbine lahko pridemo tudi če na Pragu nadaljujemo po t.i. Severni poti, ki obide vrh Batognice; slednja je nekoliko krajša, a tudi bistveno manj razgledna).
S škrbine nadaljujemo naravnost v smeri Krna (levo Planina Kuhinja, desno Krnsko jezero) po poti, ki se prične vzpenjati po travnatem pobočju gore Krn. Strma pot se nekaj minut višje nekoliko položi in se razcepi.
Nadaljujemo po desni poti, ki vodi proti vrhu Krna (rahlo leva, spodnja pot vodi proti Gomiščkovemu zavetišču na Krnu) ter postopoma preide na greben. Tej vse bolj razgledni poti nato sledimo vse do vrha Krna, s katerega se nam odpre razgled na vse strani.
Z vrha lahko nadaljujemo do nekaj minut oddaljenega zavetišča in od tam nazaj do Krnske škrbine.
Izhodišče - odcep k Črnemu jezeru 2:15, odcep k Črnemu jezeru - Spominska plošča Mateju Koblarju 0:10, Spominska plošča Mateju Koblarju - Dom na Komni 0:05, Dom na Komni - Koča pod Bogatinom 0:15, Koča pod Bogatinom - Bogatinsko sedlo 1:15, Bogatinsko sedlo - odcep za Veliko Monturo 0:20, odcep za Veliko Monturo - Za Lepočami 0:15, Za Lepočami - Smrečje 0:15, Smrečje - Prehodci 0:15, Prehodci - Spomenik Peski 1:10, Spomenik Peski - odcep za Vrh nad Peski 0:25, odcep za Vrh nad Peski - Prag 0:10, Prag - Batognica 0:20, Batognica - Krnska škrbina 0:15, Krnska škrbina - Krn 0:30.
Ob poti: Jama ob poti na Komno (1303m), Odcep k Črnemu jezeru (1411m), Brezno pod lovsko kočo na Komni (1430m), Spominska plošča Mateju Koblarju (1481m), Pri Hubertu (1492m),
Dom na Komni (1520m), Piramida (1520m),
Koča pod Bogatinom (1513m), Bogatinsko sedlo (1803m), Odcep za Veliko Monturo (1712m), Za Lepočami (1617m), Smrečje (1642m), Prehodci (1635m), Spomenik Peski (1975m), Odcep za Vrh nad Peski (2059m), Prag (2058m), Kavernenhof (2131m), Krnska škrbina (2058m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
Diskusija o izletu Koča pri Savici - Krn (čez Prehodce)
|
| potočan8. 08. 2012 |
Prejšnji teden opravil to turo. Popolna fantazija.
|
|
|
|
| mukl30. 08. 2014 |
S prijateljem Mirkom sva tole pot v obe smeri ”odgriznila” 28. in 29. avgusta, s tem, da sva se že 27. zvečer od Koče pri Savici povzpela do Doma na Komni in tam prenočila. Zadnji del poti na Komno naju je ujela ploha z velikim P in naju je namočilo do kože. Tisti večer sva bila edina gosta v Domu na Komni. Prijazna oskrbnica nama je dodelila lepo, čisto sobo, pa tudi sicer je Dom na Komni za moje pojme pravi hotel kar se tiče udobja in hrane. Naj na tem mestu zapišem pohvalo osebju Doma na Komni za prijaznost in gostoljubnost. Naslednje jutro sva zaradi še vedno slabega vremena malce potegnila spanec in se potem, ko se je do konca zlilo okoli 8. ure podala na pot proti Krnu. Ta naju je najprej vodila po sprehajalni poti mimo Planine na Kraju kjer stoji tudi Koča pod Bogatinom, naprej proti bogatinskemu sedlu kjer je bila taka megla, da so še ptiči hodili peš, pihalo pa je kot bi spustil hudiča. V lepem vremenu se s tega sedla že odprejo krasni pogledi na krnsko pogorje in tam doli, v daljavi se vidi celo delček krnskega jezera. Oblečena v vetrovke in s kapo na glavi sva se podala naprej do razpotja kjer sva zavila v smeri Prehodcev in kmalu prišla v dolino (za Lepočami) kjer so še vedno, pa kljub temu, da je ravno letos mineva že 100 let od ene 1. svetovne vojne, lepo ohranjene oskrbovalne kasarne soške fronte. Po razmeroma nenaporni poti obdani z veliko ruševja se odpre pogled na Krn in dobro vidno pot, ki je bila še pred nama, zato sva se odločila za malico, da se okrepčava pred vzponom na Peske. Sendvič in pločevinka ”tardečega” sta bila izjemna! Pot čez Peske se je vlekla kot smrkelj, vendar pa sva imela srečo in naletela na gamsjo družinico, ki nama je pustila, da sva se ji zelo približala, kar za gamse v nasprotju s kozorogi ni ravno v navadi. Po prečni poti čez melišče sva se podala na Prag in od tam naprej v smeri Batognice s katere sva se po strmi in zaradi drobirja nič kaj prijetni poti, preko strmih stopnic spustila na Krnsko škrbino in se mimo neštetih ovac takoj zagrizla v zadnji del vzpona na Krn, ki sva ga, rahlo sopihajoča dosegla v dobre pol ure. Imela sva izjemno srečo, da so se ravno takrat razkadili oblaki in tako vsaj nekaj minut uživala v čudovitih pogledih na vse strani. Po obveznem fotkanju sva se spustila do Gomiščkovega zavetišča se tam nekoliko okrepčala. Škoda, da so se s tolminske strani nenehno podile megle in zastirale dih jemajoče poglede v dolino Soče, na momente se je videlo celo tja do morja, v italijanski Gradež. Pot sva nadeljavala proti koči pri Krnskem jezeru, kamor sva po dolgočasnem spustu prispela pozno popoldne in ujela še nekaj žarkov, ki so naju prijetno božali med tem, ko sva se ”sladkala” s prijetno ohlajenim iz steklenice, ne bi zgubljal besed kakšno razkošje je to v primerjavi s tistim iz pločevinke. Tu sva potem naletela na manjši problem, ki je mnogim povzročil kar nekaj neprijetnosti, namreč, tu ni GSM signala, OK, ne me kregat, saj ne, da bi želel klepetati ali surfati po netu, lepo pa je, če se javiš domačim, ki to tudi pričakujejo, da si srečno nekam prispel in je s teboj vse OK, zato vse graje tistimm, ki ne poskrbijo za repetitor ali karkoli je že vzrok, da tam ni signala. Mimogrede, po nasvetu enega od gospodarjev sem se napotil celo proti Lepeni, kjer naj bi bil ob žičnici (od doma do tam je dobrih 20 min. hoje) možen signal, pa ga tudi tam ni bilo. Prenočila sva v dokaj urejeni sobi, le vešč in mrčesa je bilo za izvoz. Vstala sva zgodaj zjutraj, si oprtala nahrbtnike in se podala nazaj proti Komni, Bilo je prečudovito in povsem jasno jutro, zato sva se na bogatinskem sedlu odločila, da skočiva še na bližnji Mahavšček in ni nama bilo žal, taki razgledi na praktično vse strani naše domovine in ponovno se je videlo do morja, vmes pa sva naletela še na cele travnike planik. Ko sva se spustila z Mahavščka, sva jo urezala naprej proti Komni, vendar sva se vmes ustavila še pri koči pod Bogatinom in tam v družbi dveh prijetnih planink preživela skoraj celo sobotno popoldne. Na Komni sva pojedla še pasulj s klobaso in se spustila do Koče pri Savici in tako ”zašpilila” klobaso. Preživela sva dva nepozabna dneva. Omenjeno pot toplo priporočam.
|
|
|
|
| 3glaw30. 08. 2014 |
preberi zgoraj opis - kasarna za Lepocami je bila zgrajena po letu 1930, torej z oskrbovanjem soske fronte nima veze... drugace pa hvala za vajine vtise s poti 
|
|
|
|
| mukl31. 08. 2014 |
Viš, človek se celo življenje uči
|
|
|
|
| Enka26. 07. 2016 |
Razmišljam o tej poti, vendar, ker imam težave na ožjih izpostavljenih (nezavarovanih) delih poti, še posebej, če so za povrh še šodrasti, me skrbi spust z Batognice do Krnske škrbine. Zato me zanima, kakšna je v opisu poti omenjena Severna pot, ki obide vrh Batgonice?
|
|
|
|
| Matej_K.26. 07. 2016 |
Del poti, ki te skrbi, je po novem zelo dobro zavarovan, tako da glede tega kar brez skrbi. Opisana pot je sicer zelo lepa, vendar pa jo sredi poletja odsvetujem. Sence od Komne naprej praktično ni. Nadmorska višina in konfiguracija terena pa tudi nista taka, da bi poskrbela za kakšen osvežilen veter. Sam se je pred oktobrom nebi lotil. lp
|
|
|
|
| Enka27. 07. 2016 |
Matej K., hvala za obe informaciji, prva me je razveselila, druga nekoliko manj, je pa seveda koristna  .
|
|
|
|
| keti127. 07. 2016 |
Severna pot, ki obide vrh Batognice, je povsem lahka in poteka praktično po ravnem. Vročina tam zgoraj pa je tudi povsem primerljiva z drugimi konci. Če ne greš ravno v ekstremni vročini in vzameš dovolj vode, je čisto ok. Lp
|
|
|
|
| Joco7928. 07. 2016 |
Pozdravljeni! Mene pa zanima, kako zahtevna je pot iz Batognice po stopnicah do Krnske škrbine. Kje lahko nastanejo največje težave?
|
|
|
|
| garmont28. 07. 2016 |
Stopnice so vklesane v skalo in so zato na eni strani nekoliko izpostavljene. Drugače pa je pot široka in večjih težav ne povzroča.
|
|
|
|
| Joco7928. 07. 2016 |
Hvala za informacijo garmont.
|
|
|
|
| Enka28. 07. 2016 |
Kolikor sem razumela Mateja K., je ta del poti po novem tudi zavarovan.
|
|
|
|
| keti128. 07. 2016 |
Ta sestop je bil tudi prej zavarovan. Ko sem bila zadnjič tam pred cca 9 leti, je bilo čisto zadosti varovano. Morda pa so varovala zdaj še obnovili. Lp
|
|
|
|
| SuzanaM28. 07. 2016 |
V vročih dneh je bolje, da pot opravite v obratni smeri, tako je od Krna navzdol edini vzpon na Bogatinsko sedlo. Sama sem pot v tej smeri (Krn-Savica) prehodila v hudi vročini že nekajkrat in z veliko vode (in pokrivalom, sonč. očali in visokim zaščit. faktorjem) se da preživeti. Vzpon pa bi bil prav peklenski in ga odsvetujem. Še posebej strmina pod spomenikom pod Peski zna biti povsem razbeljena. Stopnice z Batognice so dovolj široke za varen korak. Včasih je bolj mučno prečenje pod Vrhom nad Peski (odvisno od tega, kako je shojeno po grušču). Sicer je pot zelo lepa, prava pohodniška, ko so možgani večino časa lahko na off. Za ljubitelje neskončnih muletjer in ostankov iz 1. svet. vojne in po njej. Za tiste, ki bi radi takoj na vrh, pa se zna vleči in vleči. vtisi s poti: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=1031 http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=666&stran=39
|
|
|
|
| Matej_K.28. 07. 2016 |
Tako na stopnicah kot še na par drugih odsekih v bližini so nameščene jeklenice, tako da ta pot sedaj sploh ni problematična. Glede na videno bi rekel, da so to železnino namontirali v tem mesecu, prej pa se ne spomnim da bi bila tam kje kakšna zajla. Glede na priljubljenost in veliko obiskanost teh koncev morda malo več varovanja ne bo škodovalo, sicer pa se po tistih par stopnicah lahko brez težav sprehodimo tudi brez tega. Včasih kakšna slika povzroči nepotrebne skrbi... 
|
|
|
|
| Enka28. 07. 2016 |
Matej, seveda, slike so varljive, enkrat zgleda na njih zadeva hujše, drugič spet lažje kot je v resnici. Zato pa sem se hotela opremit s planom B (Severno potjo) . SuzanaM, hvala za linke, sem vedela, da si o tej poti precej pisala, zdaj mi ne bo treba iskat. Sicer pa je načrt, da bi čez kak mesec, ko bi znalo še vedno biti vroče, startali zgodaj zjutraj od Koče pod Bogatinom in pot v obe smeri opravili v enem dnevu. V najhujši vročini pa bi po tem načrtu hladili noge v Krnskem jezeru .
|
|
|
|
| SuzanaM29. 07. 2016 |
v smeri Krn-Savica je še en vzopon - po stopnicah na Batognico, vzpon na Bogatinsko sedlo po se začne že pri kasarnah v dolini za Lepočami.
Pot čez Batognico je res lepa in jo ne gre preskočiti. Jeklenice so očitno novejša pridobitev. Zagotovo pridejo prav, če je pot spolzka ali poledenela.
Pot od Doma na Komni oz. Koče pod Bogatinom do Bogatinskega sedla že od sončnega vzhoda greje sonce in je že zjutraj lahko zelo vroče. Mogoče bi prvi dan podaljšali do Krnskega jezera in tam prespali. Tako bo tudi drugi dan lažje. Pot je za en dan kar precej dolga (še posebej, če greste še do Krnskega jezera).
|
|
|
|
| B231. 07. 2016 |
@keti1. Ja, ta sestop je bil zavarovan pred 90 leti, pa še plus 10 zraven, ko so ga uredili italijani po zavzetju Krna in Batognice. Jeklenice so bile montirane čisto na novo in sicer 12. 07. 2016. Mislim, da je bila pot kljub betonskim in tudi klesanim stopnicam zavarovana upravičeno, ker je v spolzkem, mokrem ali ledenem lahko smrtno nevarna. Sam raje ne bi dajal nepotrebnih pripomb, ampak bi se raje zahvalil markacistom za opravljeno prostovoljno in težko delo, ki koristi vsem...
|
|
|
|
| Jigga16. 01. 2018 |
Ima kdo izkušnje s to turo v zimskem času. S prijatelji jo imamo namreč v planu v roku dveh tednov. Kako nevarno je? Imeli bomo seveda vso opremo, cepin, dereze. Kako je z markacijami, ker so namreč trenutno večinoma pod snegom. Ali se vseeno vidi kje je treba hodit?
|
|
|
|
| UB7716. 01. 2018 |
 če poznaš pot v kopnem... 
|
|
|
|
| ljubitelj gora16. 01. 2018 |
Jigga raje kar ne, vam priporočam iz pl.Kuhinje.
|
|
|
|
| m965š17. 01. 2018 |
Jigga, pridružujem se mnenju "ljubitelja gora" kar nekaj krajev je kjer je nevarnost plazov. Predvsem se mi zdi neveren odsek poti v plaziču po Vrhom nad Peski, (tam je bila postavljena galerija v prvi vojni iz dveh razlogov) tudi Batognca ne bo ravno prijetna v delu kjer se spusti na Škrbino. Raje previdno iz planine Kuhinja, bo ravno tako užitek, pa srečno vsem skupaj.
|
|
|
|
| m965š17. 01. 2018 |
Jigga, pridružujem se mnenju "ljubitelja gora" kar nekaj krajev je kjer je nevarnost plazov. Predvsem se mi zdi neveren odsek poti v plazišču pod Vrhom nad Peski, (tam je bila postavljena galerija v prvi vojni iz dveh razlogov) tudi Batognca ne bo ravno prijetna v delu kjer se spusti na Škrbino. Raje previdno iz planine Kuhinja, bo ravno tako užitek, pa srečno vsem skupaj.
P.S.
Površen pregled, nekaj popravkov.
|
|
|
|
| darinka417. 01. 2018 |
Kar se je videlo z vrha Krna v petek, ko je bilo jasno vreme , je zadaj še ogromno snega. Z Batognice se je že vsul en plaz kar veliko snega proti planini Kuhinja.Ko sem sestopala sem šla tam čez tisti plaz.Kako bo vnaprej se bo videlo sproti?
|
|
|
|
| ribicm6. 09. 2018 |
Pozdravljeni, sem velik ljubitelj gora vendar pa imam velik strah pred višino. zanima pa me kakšna je pot če Batognico obidem po severni strani. Napisano je že bilo, da je pot ravna in nezahtevna ampak zanima me, če so prepadi.
Hvala in Lp.
|
|
|
|
| bbugari17. 09. 2018 |
Če je problem višina, je najboljše z Praga zaviti proti severu po nemarkirani mulatjeri v smeri Krnskega jezera. Ko se pride na markirano pot - levo proti Krnski škrbini.
|
|
|
|
| _sandra_7. 09. 2018 |
@ribicm: ni prepada po S strani, pot je dejansko res skoraj ravna in prides direktno na krnsko skrbino. Lahko gres pa tudi mimo krnskega jezera, samo izgubis kar nekaj visine v tem primeru. Imas opisani obe poti na hribi.net in se sam odloci, lahko pa delas tudi krozno pot. Lp
|
|
|
|
| A-Zaslap7. 09. 2018 |
Kar se razgledov v globino tiče severna stran Batognice ni nič bolj prizanesljiva od južne. Sama pot je resda lepa, a pobočje pod stezo je ponekod grdo strmo. Veliko bolje bo, če na sedlu pod Vrhom nad Peski zaviješ proti jezeru, nato se priključiš na pot nazaj na krnsko škrbino. Dober kilometer dodatne poti in nepotreben spust ter vzpon, si pa vseskozi na varnem na trdnih tleh.
|
|
|
|
| ribicm7. 09. 2018 |
Najlepša vam hvala za odgovore. Lp.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.