Koča pod slapom Rinka - Planjava

Dostop do izhodišča:
Zapeljemo se v Logarsko dolino, nato pa sledimo glavni cesti proti zatrepu doline, kjer parkiramo na parkirišču ob obračališču v bližini Bara Pod slapom, znanega tudi pod imenom Koča pod slapom Rinka.

Za vstop z motornim vozilom v Krajinski park Logarska dolina je treba plačati vstopnino oz. ekološko takso, ki znaša 10 € za osebni avtomobil (za motorna kolesa znaša 7 €, za kombije pa 20 €). Vstopnina se pobira v turistični sezoni (od pomladi do konca oktobra) in velja tudi za električna vozila. Plačilo takse vključuje uporabo vseh parkirišč znotraj doline. Za pešce in kolesarje je vstop brezplačen.

Aktualen cenik je dostopen na uradni spletni strani Krajinskega parka Logarska dolina.

Opis poti:
Od mesta, kjer smo parkirali, se najprej sprehodimo do Bara Pod slapom, nato pa se usmerimo na markirano pot, ob kateri so označeni številni planinski cilji. Nadaljujemo po planinski stezi skozi gozd (nekoliko bolj levo vodi malo manj strma turistična pot), ki se po nekaj minutah vzpona priključi na turistično pot, po njej pa nadaljujemo lahkoten vzpon do razpotja v bližini Slapa Rinka.
Nadaljujemo rahlo levo v smeri Frischaufovega doma na Okrešlju (naravnost vznožje Slapa Rinka in Orlovo gnezdo), kjer le malo naprej preko lesenega mostička prečimo Savinjo. Ta nato ponikne v prodišču, nam pa se takoj za mostom ob pogledu na desno stran odpre lep pogled na Slap Rinka.
V nadaljevanju se pričnemo strmo vzpenjati po lepo urejeni in vzdrževani poti, ki se višje obrne desno in preide pod ostenja, kjer obstaja nevarnost padajočega kamenja. Tu se ob pomoči varoval prečno vzpenjamo proti desni, nato pa preko brvi prečimo Savinjo tik nad ustjem Slapa Rinka.
Pot nas nato še nekaj časa vodi ob slikoviti Savinji, kjer nam je za lažje napredovanje v pomoč še nekaj varoval, višje pa se pobočje položi. Sledi prečenje struge Savinje, ki je na tem delu komaj kaj vodnata, nato pa prispemo do označenega izvira Savinje.
Za izvirom pot preide v gozd, skozi katerega se zmerno do strmo vzpenjamo, višje pa se položi in razcepi.
Nadaljujemo desno v smeri Kamniškega sedla, Turskega žleba, Savinjskega sedla in Mrzle gore (naravnost vodi pot do Frischaufovega doma na Okrešlju – dve minuti, od koder prav tako vodijo vse omenjene poti). Iz gozda nato stopimo na travnato ravnico Okrešelj, s katere se odpre veličasten pogled na okoliške gore in njihova ostenja.
Tu se nam z leve hitro priključi pot, ki vodi mimo Frischaufovega doma, mi pa se usmerimo levo v smeri Kamniškega Sedla, Planjave, Brane in Turske gore. Pot naprej se sprva zmerno vzpenja skozi gozd, pozneje pa skozi pas grmičevja, ves čas pa nas pot vodi nekako proti jugu. Pozneje se pot povsem položi in preči melišča proti levi, za melišči pa že prispemo do severne stene Brane oziroma prehoda imenovanega Boštjanca, ki pa ni pretirano zahteven saj so nam za lažje napredovanje v pomoč številna varovala. Ko se vzpnemo skalno stopnjo višje se pot obrne proti vzhodu, še vedno pa je precej strma in izpostavljena padajočemu kamenju. Višje prispemo do precej strmega in v snegu, ki se tu lahko zadrži do začetka poletja za zdrs nevarnega melišča, ki pa ga le prečimo. Sledi kratek vzpon po široki ter nekoliko izpostavljeni polici, za katero pa že prispemo na prostrana travnata pobočja Kamniškega sedla, kjer zahodno od sedla dosežemo označeno razpotje.
Usmerimo se rahlo levo v smeri Kamniškega sedla (ostro desno Brana in Turska gora) ter se v nekaj minutah ob pogledu na ostenja Planjave po travnatem pobočju spustimo do Kamniške koče na Kamniškem sedlu.
Od koče nadaljujemo naravnost oziroma proti vzhodu v smeri Planjave (desno navzdol Kamniška Bistrica) ter se vzpnemo na greben, ki ga dosežemo vzhodno od Kamniškega sedla, z grebena pa se nam odpre lep pogled v smeri Mrzle gore. Z grebena se pot takoj usmeri rahlo desno, kjer najprej preidemo na travnata pobočja, za njimi pa dosežemo melišča pod zahodno steno Planjave. Na drugi strani melišča pa po široki polički vstopimo v ostenja Planjave, kjer pot postane tehnično zahtevna. V nadaljevanju so nam v pomoč varovala, ki nam pomagajo pri napredovanju pri prečenju grap in vzponu po ozkih policah, kjer je v zgodnjem poletju še možno kakšno snežišče. Nad Wisiakovo grapo pot postane manj zahtevna ter se v nekaj minutah vzpne na jugozahodni greben Planjave imenovan tudi Sukalnik. Po omenjenem grebenu nadaljujemo le kratek čas, saj se pot usmeri rahlo desno na večinoma strma travnata pobočja, ki jih prekinjajo kamnite grape.
Tu se rahlo desno navzdol odcepi pot proti Korošici, mi pa se držimo leve smeri proti Planjavi. Sledi še nekaj strmejšega vzpona ter prečnega vzpona proti desni in dosežemo še razpotje pod vzhodnim vrhom Planjave, kjer gremo še enkrat levo navzgor (naravnost Škarje, desno navzdol Korošica.
Sledi še nekaj minut vzpona po vse bolj razglednem pobočju, nato pa dosežemo vzhodni vrh Planjave, kjer se markacije končajo.

Izhodišče - Slap Rinka 0:15, Slap Rinka - Izvir Savinje 0:35, Izvir Savinje - Frischaufov dom na Okrešlju 0:20, Frischaufov dom na Okrešlju - razpotje nad Kamniškim sedlom 1:25, razpotje nad Kamniškim sedlom - Kamniška koča 0:05, Kamniška koča - nad Sukalnikom 1:10, nad Sukalnikom - razpotje pod vrhom Planjave 0:45, razpotje pod vrhom Planjave - vzhodni vrh Planjave 0:05.

Ob poti: Slap Rinka (1100m), Izvir Savinje (1305m), Frischaufov dom na Okrešlju (1396m), Razpotje nad Kamniškim sedlom (1914m), Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864m), Pod Sukalnikom (1928m), Sukalnik (2073m), Nad Sukalnikom (2179m), Razpotje pod vrhom Planjave (2336m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga