Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali se z Blegoša (1562 m), vidi Tičarjev dom na Vršiču?
Glasuj
Gorovja / Pohorje, Dravinjske gorice in Haloze / Ribniška koča / Koča na Pesku - Ribniška koča (mimo Lovrenških jezer)

Koča na Pesku - Ribniška koča (mimo Lovrenških jezer)

Natisni
Izhodišče: Koča na Pesku (1386 m)
Širina/Dolžina: 46,467°N 15,3441°E
Ime poti: mimo Lovrenških jezer
Čas hoje: 3 h 15 min
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 121 m
Višinska razlika po poti: 500 m
Zemljevid: Pohorje 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima):
Ogledov: 18.395
 2 osebam je objava všeč
Število slik: 26
Število komentarjev: 12
Dostop do izhodišča:
Zapeljemo se v Slovenske Konjice in tam naprej proti Zrečam. Cesti naprej sledimo proti smučišču Rogla. Ko pridemo do smučišča ne parkiramo ampak se po cesti peljemo naprej do koče na Pesku, kjer parkiramo. Cesta od Rogle do koče na Pesku se nekoliko spusti.
Opis poti:
Od Koče na Pesku nadaljujemo po cesti v smeri Mašin Žage. Cesta se najprej spušča po dolinici med Roglo na levi in Peskom na desni, nato pa nas pripelje do Mašin Žage, kjer stoji manjše akumulacijsko jezero.
Od jezera nadaljujemo nekoliko v levo v smeri proti Lovrenškim jezerom, še nekoliko naprej pa preko mostička prečimo manjši potoček. Sledi približno 20 minut vzpona, nato pa se nam priključi pot od Hotela Planja na Rogli.
Nadaljujemo desno v smeri Lovrenških jezer (levo Hotel Planja) ter pot nadaljujemo po makadamski cesti, katera je v zimskem času preurejena v tekaško progo. Sledi nekaj minut lahkotne hoje skozi smrekov gozd, prečenje potočka, nato pa nas markacije s ceste usmerijo na širšo stezico, po kateri nadaljujemo. Sledi rahel vzpon skozi redek smrekov gozd in prijetna pot nas pripelje do razglednega stolpa pri Lovrenških jezerih.
Za ogled jezerc pot nadaljujemo po tlakovani stezici še približno pet minut.
Od stolpa se vrnemo nekaj metrov nazaj do razpotja, kjer nas smerokaz usmeri desno proti Ribniški koči. Po krajšem rahlem spustu, se nam z leve priključi pot od Hotela Planja (pot, ki obide Lovrenška jezera in je nekaj minut krajša). Nadaljujemo po desni stezici, ki večinoma vodoravno preči pobočja pod Lovrenškimi jezeri. Ker hodimo zelo blizu jezer je ob poti precej majhnih studenčkov, po katerih izteka voda iz jezer. Pot kmalu za tem preide iz gozda na travnike in nas pripelje na naslednje razpotje, kjer se nam priključi pot iz Lovrenca na Pohorju.
Nadaljujemo levo (desno Lovrenc na Pohorju) ter se po travniku pričnemo lahkotno spuščati. Prijetna pot postopoma preide v bolj strnjen gozd, kjer se pričnemo še nekoliko strmeje spuščati. Med spustom po poti, ki deloma poteka po stezi, deloma pa po kolovozu, naletimo na prijeten studenček, še nekoliko nižje pa do najnižje točke poti, sedla Šiklarica (1300 m).
Pot naprej se prične rahlo vzpenjati in še vedno poteka skozi smrekov gozd. Po približno pol urnem vzponu, se gozd prične redčiti, v desno pa se odcepi pot proti Ribniškem jezeru, do katerega je približno 10 minut, mi pa nadaljujemo naravnost navzgor po označeni poti. Le nekaj minut naprej ugledamo travnat Jezerski vrh z velikim spomenikom, do katerega prispemo brez večjih težav.
Z Jezerskega vrha nadaljujemo naravnost ter se spustimo do prevala med Jezerskim vrhom in Malim Črnim vrhom. Na prevalu se povsem približamo vozni cesti, ki pelje z Ribnice na Pohorju proti Ribniški koči, mi pa nadaljujemo po planinski poti, ki poteka rahlo levo od ceste. Po krajšem zmernem vzponu dosežemo drugo cesto, po njej pa se sprehodimo do bližnje planinske koče.
Izhodišče - Lovrenška jezera 1:30, Lovrenška jezera - Jezerski vrh 1:30, Jezerski vrh - Ribniška koča 15 minut.
Opis in slike se nanašajo na stanje leta 2007 (januar).
zemljevid poti - Ribniška koča
Ob poti: Lovrenška jezera (1520m), Preval Šiklarica (1300m), Jezerski vrh (1537m)
Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga
Slike:
Koča na Pesku - Ribniška koča1
Koča na Pesku - Ribniška koča2
Koča na Pesku - Ribniška koča3
Koča na Pesku - Ribniška koča4
Koča na Pesku - Ribniška koča5
Koča na Pesku - Ribniška koča6
Koča na Pesku - Ribniška koča7
Koča na Pesku - Ribniška koča8
Koča na Pesku - Ribniška koča9
Koča na Pesku - Ribniška koča10
Koča na Pesku - Ribniška koča11
Koča na Pesku - Ribniška koča12
Koča na Pesku - Ribniška koča13
Koča na Pesku - Ribniška koča14
Koča na Pesku - Ribniška koča15
Koča na Pesku - Ribniška koča16
Koča na Pesku - Ribniška koča17
Koča na Pesku - Ribniška koča18
Koča na Pesku - Ribniška koča19
Koča na Pesku - Ribniška koča20
Koča na Pesku - Ribniška koča21
Koča na Pesku - Ribniška koča22
Koča na Pesku - Ribniška koča23
Koča na Pesku - Ribniška koča24
Koča na Pesku - Ribniška koča25
Koča na Pesku - Ribniška koča26
Diskusija o izletu Koča na Pesku - Ribniška koča (mimo Lovrenških jezer)
Gost5.1.2008
Pot je čudovita in poteka v objemo prostranih pohorskih gozdov. Tudi v snegu je pot lepo prehodna saj je večji del zratrakirana.
andrej jerina27.10.2008
Priporočam, vzemite si čas in spoznajte lepote Pohorja! Pot je lahka in nenaporna, še posebna atrakcija so Lovrenška jezera in pa fantastični pogledi v obe dolini. LP Andrej
MiR27.10.2008
To pot sem prehodila s prijateljicama poleti, ko so na Lovrenških jezerih cveteli lokvanji pri Ribniški koči pa arnika. Lovrenška z lokvanji se ena sam pesem. Me pa mika tudi pozimi, posebej še sedaj, ko je "gost" napisal, da je pot lepo prehodna tudi pozimi. Lep pozdrav vsem!
triglavski27.10.2008
Kmalu bo leto, kar sem hodil tam okoli, sicer pa to skoraj domači kraji moje mladosti, seveda precej nižje doli v dravski dolini. Pa naj še slike govorijo.
triglavski27.10.2008
S slikami seveda ne bo nič, ker jih tukaj ne morem naložiti, sem pozabil.
kungočan29.4.2011
S skupino šestih pohodnikov smo se odpravili zjutraj iz Koče na Pesku, kjer smo prespali,proti Ribniški koči preko Lovrenških jezer.Deževalo je že ponoči in nas pralo skozi do Ribniške koče.Ogromno vode na poti in blata,mokri do kože kljub dobri obleki.Nameravali smo nadaljevati čez Kope do SlovenjGradca,a ni šlo,pa smo na Ribniški končali.Nadaljujemo drugič ko bo lepše vreme.
slavkoo13.9.2013
Pred dnevi sva s kolegom prečila Pohorje, od Bolfenka do Slovenj Gradca. Prespala na Pesku. Do Ribbniške koče sijajna markacija, potem pa bolj tako tako, še posebej od Grmovškovega doma naprej do Slovenj Gradca. Površno, šlampasto...Sicer pa to peš pot cca 55 km priporočam, lepi razgledi, čudovita narava, nadvse prijazni oskrbniki...

črna murka27.9.2014
Z možem prehodila Pohorje iz Mariborske koče do Slovenj Gradca. Razočarana nad Pohorjem. Mariborska koča zjutraj ob osmih zaprta. Ruška koča na Arehu ob devetih še vedno zaprta. Za štampiljko sva morala poklicati za nami so listek takoj odstranili, da jih ne bi kdo več motil. Ne moreš dobit nič za spit. Oznake na poti zelo slabe za pohodnike ki Pohorje prečijo prvič. V mokriščih sva se morala dvakrat vrnit na isto točko ker nikakor nisva našla markacije. Ribniška koča pa katastrofa. Za prijaznost še očitno niso slišali. Najprej jih na vratih slišiva, da imava ob sedmih zvečer srečo, da je sploh še odprto, ker bi že skoraj bilo zaklenjeno, da sva prepozna. Toplo hrano sva morala naročiti takoj, da se potem kuhinja pospravi in gredo zgodaj spat.zmeden Pohvala pa oskrbnici na koči pod Kremžarjevem Vrhu. Tu pa zelo prijazni in ustrežljivi. Res razočarana nad Pohorjem. Verjetno ne bova več šla. Predvsem pa ne na Ribniško.
nordkap27.9.2014
Škoda, ker jaz sem bil pred tremi tedni iz Mariborske do peska in nazaj, pa sem povsod naletel na odprta vrata in ni bilo problema ne za žigi ali kaj naročit. Glede markacij , no ne vem jaz se nisem izgubil, meni so bile dovolj postlane.

Res pa je, da vedno bolj opažam, da so koče same sebi namen in da se je stvar kar precej skomercializirala, prava gostilniška varianta, le malo kje je še zaslediti tisto pristnost in domačnost, ki se od planinskih koč pričakuje in so v preteklosti to že bile. Škoda.

Sicer pa jaz grem v planine zaradi sebe in če naletim na ne prav dobrodošlico , se obrnem in zahvalim, pa grem svojo pot naprej, mislim pa si svoje.

So pa svetle izjeme, kjer si res dobrodošel.
malhar28.9.2014
črna murka, Pohorje ni krivo,je vedno lepo, samo srečo moraš met da so oskrbniki dobre volje. Ne bodi prezgodnja al prepozna,na Ribniški pa se probaj tud ti njim nasmejat, te kar drugače obrajtajo. Markacije? hja, na žalost moreš tud okol gledat, je kar dobro označeno, na mokriščih pa je tak ena sama pot. Ko boš boljše volje pa manj utrujena idi še enkrat, pa boš videla da je prav lepo
malhar28.9.2014
nordkap, imaš prav, vsak si misli svoje, vreme je krivo
Čeladarka19.2.2016
To pot sem prehodila dobre 14 dni nazaj. Odpravila sem se ravno potem, ko je namedlo okoli 20 cm snega. Pot sem seveda morala dobro pregazit, ker pred mano ni bilo nikogar tisti dan cool in prav zato lahko brez zadržkov rečem, da je odlično markirana. Pravzaprav ima vsako četrto drevo markacijo, kar je idealno za take razmere. Hodila sem dobrih osem ur, od tega tri ure po temi. Pot je prijetna, vendar v zimskih razmerah sigurno ni primerna za vsakogar. Tudi Pohorske gričke je potrebno jemati z rešpektom. Iz izkušnje lahko svetujem le to, da je potrebna dobra vzdržljivost in orientacija, ter predvsem odlična kondicija mežikanje

Po prehojeni zahtevni poti sem v Ribniški koči doživela "hladen tuš" (še sreča, da sem se odločila prespati v koči na Pesku). Oskrbnica mi je delovala izredno naveličana, kot da ji gorsko okolje sploh ne ustreza in bi rajši stregla v nekem lokalu nekje v mestu (temu primerna je bila tudi generična muzika, ki jo je spuščal njen prenosnik sredi velike jedilnice). Ampak to še nekako preživim. Zmotila me je predvsem nekvalitetna hrana, postrežba in visoka cena. Golaž je bil tako sintetično industrijski, da me je lahko presenetila samo njegova količina. Mesa je bilo v njem bolj za vzorec, in od tega vzorca celo nekaj zelo gumjastih kosov. Tudi kruh je bil v tem stilu, industrijsko rezana bela štruca. Skutin zavitek je bil še kar, čeprav ravno tako trgovinski. Še žganje je bilo najslabše kar lahko najdeš v prodajalni na polici. jezen
Priznam, zaradi silne lakote sem pojedla skoraj vse, saj je bila za mano dolga pot in upam, da je to razumljivo mežikanje
Pa vendar, popolnoma so me razočarali. To sem dala vedeti tudi oskrbnici.

Upam, da bodo strmeli k temu, da se njihov odnos do planincev popravi, ter da si s kvalitetnejšo hrano in postrežbo popravijo tudi splošen vtis.
Koča je drugače na pogled zanimiva in zelo prostorna, ter poleg tega stoji na lepi, prijetni lokaciji, zato bi bilo škoda, da zaradi neprimernih lastnikov pride na slabo ime. nasmeh
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2021 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki