Belopeška jezera - Rifugio Zacchi

to je zelo dbr pot. se splača.

simpatična ideja za družinsko varianto- tudi z malimi otroci. Prenovljena koča ob krasnem pogledu na masiv Mangarta ponuja tudi dobro pašto.

Naravnost sramotno je da ni ene table v slovenskem jeziku pa čeprav je to zemlja, ki nam je bila grobo ukradena. Če je ukradeno še ne pomeni da se ne ve kdo je lastnik čeprav bi Italjani zelo radi čimprej na to pozabili...

ali kaj pa bi italjani rekli od vse tiste sedaj planinske poti in koce ker so oni tekrat gradili med vojno kadar je potekala meja na sedlo Luknjo in okolicah kjer sedaj je Slovenija?? ali bomo na obema krajama namestili table"zemlja zlorabno zavzeta?" lepo prosim....svet in življenje grejo naprej.

Res je kot piše Alessio, svet in čas gresta naprej. Ker sem veliko v gorah Italije tudi vidim, da so kar se tiče poti in katastra nekaj svetlobnih let pred nami. Zelo koristno so izrabili udi evropska sredstva za urejanje pot v skupnem projektu, o katerem pa se našim v Ljubljani še sanjalo ni, da obstaja. Da pa so med obema vojnama zgradili veliko mulatjer, sicer za povsem druge potrebe, smo jim pa lahko le hvaležni, žal jih je veliko zaradi ne vem česa, tudi propadlo. Daleč pred nami so tudi glede označevanja krajevnih imen, povsod po Kanalski dolini, pa tudi stranskih dolinah in to za vsak najmanjši zaselek lahko vidimo, da smo pri njih "DOBRODOŠLI", tudi pri kakšni koči se najde tak napis (Rif. Crosi recimo). Pri nas, pa če je že kakšna tabla na njej piše "Welcome", kot, da bi mejili z Anglijo, ne pa z Italijo.
Alessio me pa zanima, kako je kaj s snegom okoli Belopeških jezer in gor proti Plazju oz. Rateški škrbini, če imaš slučajno kakšno informacijo, hvala in lp

Po eni strani seveda vemo kako so Italijani prišli do ozemelj, ki do prve svetovne vojne nikoli niso bila njihova(tudi Južna Tirolska npr.), po drugi strani vemo, da če gremo v zamejsko Italijo se takoj podredimo in začnemo govoriti italijansko(če znamo) oz. nemško v zamejski Avstriji, da smo si sami zpravili Koroško(resda pod vplivom avstrijske propagande),...

Pa res pustimo politiko. Sedaj je kar je, čas gre dalje kot ugotavljata tudi Igor in Alessio.

Kar se tiče označevanja dam Igorju prav(čeprav so naše knafeljčeve markacije pa le lepše). Morda se to v zahodnih Julijcih še ne vidi toliko kot v mnogo bolj turističnih Dolomitih. Ravno v Dolomitih sem na neki koči videl celo slovenski napis(resda na južnotirolski strani).

Kar pa mi je še najbolj všeč je pa odnos do gosta v kočah. Tam za razliko od naših koč nikoli nimaš občutka, da si nezaželen, nujno zlo,... vedno so prijazni, enakopravno so obravnavane tako velike skupine kot posameznik, ki spije samo kapučin, nobenega nočnega razgrajanja,... Da pa bi se dogajalo tam kaj takega kar se dogaja pri nas v hochsezoni na Kredarici je pa po moje nepojmljivo.

Priporočam! Dobro označeno, lep razgled, prijazno osebje, mrzlo pivo ( 4 eure).

Kako pa je z odprtostjo koče?Odprta naj bi bila od sredine junija do sredine septembra,če se ne motim,kako pa ostali meseci,vikendi...Lp

Danes je bil čudovit sončen dan za prehodit tole planinsko pot. Je pa še kar precej snega, vse od zgornjega jezera do vrha. Koča je bila zaprta. Odpre se 15.maja 2014.

Tudi mi smo bili pred par dnevi gor. Z otrokom (na zadnjem sedežu) smo do koče prikolesarili in nato 1 uro čakali, da se nas bo kdo usmilil in prišel do nas, da bi kaj naročili, saj je bila mala lačna in bi nekaj pojedla. Bili so trije natakarji (fant in dve punci). Klical sem enkrat enega, drugič drugi dve, vendar nič. Fant se je izgovarjal, da ne streže on, čeprav je stregel mize zraven nas. Vzel si je celo čas, da je eno od veselih omizij uslužno slikal. Punce pa so samo gledale mimo nas, kot da nas ni. Ljudje za sosednjimi mizami, ki so prišli gor za nami, so bili že zdavnaj postreženi in so svoje celo že pojedli, mi pa še niti naročiti nismo uspeli. Na koncu smo dol odšli lačni. Hvala bogu imajo na stranišču vsaj mrzlo vodo, da smo lahko napolnili bidone, sicer bi dol šli tudi žejni. Zato bodite dobro založeni s hrano in pijačo, če greste gor, da se vam ne bo zgodilo, kakor se je nam.

Veliko vrhov sem že obredel s kolesom, vendar česa takšnega še nisem doživel. Zato naj bo za vedno zapisano: RIFUGIO ZACCHI SUCKS!!!!!

mene so pa takoj postregli, pir je drag, samo postrežba je bila tako kot je treba..zanimiva je bila tvoja izkušnja

jaz zunaj sedel,čakal,punca se mi nasmehnila,vendar me to ni odžejalo,zato sem šel za šank in dobil takoj drag,vendar dober pir

Robi,morda se motim,sam mislim,da je treba naročit pri šanku. A ste to probal?

valerija112 ,mislim,da bo to to....

Smo poskusili, pa ni bilo nič. Je šla žena noter, pa so jo odslovili, češ, da ima to čez kolega, pa še, da imajo gužvo. Sicer pa, če bi bilo treba naročiti pri šanku, bi najbrž to lahko kje pisalo, ali pa bi me tja napotil tisti fant, ki je stregel vse mize okoli nas. Sploh pa tole o naročanju hrane pri šanku ne drži, saj je natakar kar pridno pobiral naročila pri sosednjih mizah. Najbrž bi šanku lahko prišel do pijače, vendar sem na koncu rajši natakarici povedal par krepkih, nakar smo se po hitrem postopku pobrali od tam.

Če se po kakšnem naključju še kdaj znajdem na tistem koncu, se bom temu placu izognil iz principa. Bojo morale ušpičene prekle dol leteti, da me tam še kdaj vidijo.

Joj,joj! Mislim,da bodo tud oni brez vas čist lepo preživeli.

valerija112, ne vem, s čim sem si zaslužil vaš cinizem. Tole tu je forum, kjer naj bi potekala "Diskusija o izletu Belopeška jezera - Rifugio Zacchi", ne pa forum za medsebojno zajebavanje. Sem pač napisal svojo (žal) negativno izkušnjo. Saj za to naj bi tu menda šlo?

2.10.2015 bila na koci,zunaj hladno,notri pa prijetno toplo,caj je bil takoj pripravljen,skoda samo ,da je bila megla in se ni nic videlo(RAZGLED).

imam vprašanje, ne se mi smejat.......). So to ta jezera, katera se čudovito vidijo z Mangartskega sedla? Pogled nanje je prekrasen

Prepozno, se že smejim
Sicer pa ja, točno ta so ...

hvala, pa saj ni slabo smejati se, smeh je pol zdravja, hehe

Lepa pot, pri koči je izhodišče za pot na veliko Ponco (zelo lepa in dobro vzdrževana z jeklenicami opremljena italijanska pot).

Kočo pa vsekakor velja izpustiti. Grozna mass-turistična ponudba, poleti se gnete turistov, ki se hodijo nažirat do obisti, atmosfera prav nič ne spominja na pohodništvo, alpinizem ali užitek v naravi, gre bolj za množično gojišče hreščečih veseljakov.
Postrežba pa je rasno pogojena, po principih nacionalsocialistične ideje; prvi italijani, potem nemškogovoreči, potem turistih iz oddaljenih zahodnih krajev, slovencev se raje ne streže, če pa je to neizogibno, se jih postreže na način, ki nedvomno sporoča, da niso dobrodošli.

Ko sem bil lani z biciklom tam, sem bil dobro in hitro postrežen. Ni primerjave z našimi kočami.

tudi moje izkušnje - pa sem tam gor večkrat letno, poleti in pozimi - kar se tiče koče Zacchi (sicer okusna hrana) gredo žal bolj ali manj v smer pisanja "Jusch" ...

Ob pol enajstih je bilo pri Belopeških jezerih še oblačno, se je pa potem kmalu prikazalo sonce.
Listavcem že zmanjkuje zelene barve, medtem ko macesni še imajo nekaj zaloge.
Koča Zacchi (1380m) je zaprta, odpre se pa, nekoliko presenetljivo, 8. decembra.
Sicer pa so ob jezerih že lepe jesenske barve, za fotografiranje je priporočljiv prihod kmalu po 9.30 (v bistvu šele, prej so jezera v senci).

Pri Belopeških jezerih danes vse polno ljudi in avtov,komaj sem našel prostor za parkirat.. pot do koče Zacchi je shojena,ampak ledena vso pot. Pri koči tudi veliko pohodnikov,sankačev in tekačev na smučeh. Nazaj proti jezerom sem šel po daljši poti(pot 513),kjer sta odcepa za ferato na Mangart in Vevnico se mi zdi. Tudi ta pot shojena ampak ledena,v gozdu okoli pol metra snega. Lepi razdgledi na Mangart in ostale gore okoli