|
V omenjeno skupino smo uvrstili Strojno, ki je manjše hribovje nad Prevaljami in Ravnami na Koroškem z najvišjim Šteknečim oz. Šteknetovim vrhom (1061 m). Za Strojno so značilne raztresene, nekatere tudi precej velike kmetije, strmi travniki in pašniki ter lep pogled predvsem na bližnje Karavanke.
Vzhodno od Strojne, že na levem bregu Drave se dviga Košenjak (1522 m), ki skupaj s še nekaj sosednjimi vrhovi geografsko spada pod Labotniške Alpe, katere so v večini v sosednji Avstriji. V omenjeno skupino spadajo vrhovi od mejnega prehoda Vič do Mučke Bistrice, reke ki se pri Muti izlije v Dravo.
Kozjak je hribovje, ki se dviga nad levim bregom Drave in sega tudi v sosednjo Avstrijo. Najvišji vrh Kozjaka, ki se na zahodu prične ob Mučki Bistrici in na vzhodu konča severno od Maribora je 1050 metrov visok Kapunar, ki je priljubljena izletniška točka okoliških planincev.
V omenjeno skupino pa smo uvrstili tudi Slovenske gorice, ki so s površino nekaj čez 1000 km2 največje slovensko gričevje. Gričevje se deli na Zahodne Slovenske gorice in Vzhodne Slovenske gorice imenovane tudi Prlekija. Slovenske gorice segajo od avstrijske do hrvaške meje, potekajo pa med reko Muro in reko Dravo, le na severozahodu jih od Kozjaka loči reka Pesnica. Najvišji vrh Slovenskih goric je 517 metrov visok Svečinski vrh oz. Kamenik, le 7 metrov nižji pa je bolj znan Plački vrh na katerem stoji 28 metrov visok razgledni stolp.
|