Juhuuu, končno prišel na vrsto ta, ki je mikal...včasih se splača na kaj počakati
. Čez Učjo in Krnico se zapeljeva v Rezijo, do Solbice, kjer ima tudi cesta svoj konec
. Že začetek preseneti, saj se pot 634 začne spuščati, tako, da je bilo ogrevanje bolj hladno kot ponavadi. Od struge pa strm vzpon čez gozd, mimo planine na Kolku in že sva bila na planini na Ravne, do koder pripelje tudi gozdna cesta. Pot se nadaljuje v gozd in kaj kmalu sva na travnatih pobočjih, kjer je sledilo dolgo prečenje do razpotja, desna pot 642a je zaprta zaradi podora in pelje-je peljala na planino Kanin in Kot, midva pa sva nadaljevala po 634 v družbi mogočnih sten Vrha Krnice in Kanina. Kmalu doseževa preval Peravo in pokukava v bivak Marussich ter pod vrhom Grubje nadaljujeva do Škrbine v Senožečah, nato po dooolgem gor-dol grebenu stojiva na vrh Žrdi...hja, ko sem že mislila, da sem na vrhu, se je le-ta pokazal tam nekje daleč zadaj, itaq
, saj vrh je vedno zadnji, hehe. Razgledi fenomenalni, sploh ne veš, kam bi gledal, kaj bi slikal, hja noro
, ampak sledil je še sestop, ki pa je postregel s krožno turco v pravem pomenu besede
. Z vrha kar po desni strani, so sicer markacije "ta visoke rezijanske" poti in "razmetani" možicelni, a je šlo vseeno bolj po svoje, kar ni problem, saj se vidi pot 632, na katero sva se priključila in preči vse do sedla Buia in naj bi bila tudi zaprta zaradi podora, a je oznaka samo na strani sedla in pot je prehodna
. Par metrov nižje na lepi razgledni točki stoji zelo veliko zavetišče Igor Crasso. Od tu sva kmalu spet na razpotju in slediva poti 643, ki naju pripelje nazaj do Solbice.
Pot zelo lepa, razgledna, razgibana, saj tudi pri vzponu ne manjka sestopov in obratnozavijanjezocmi:, greben Žrdi je na enem delu kar razmetan s skalami, je pa grebenska pot super in je na stran Tamaroza kar prepadna in se vidi čisto drug »obraz« Žrdi. Drugače tura ni tehnično zahtevna, je pa "zahtevna" v sami dolžini in višinski razliki in je ne bi priporočala v poletju...