Naslov je, teksta pa nič? Bo pa zdaj. Pot na Lovca iz Zjazere na tem forumu sicer ni opisana, je pa res, da kaj dosti ni treba izgubljati besed. Začnem zame pozno, a vseeno je ob pol desetih v senci še debelo mraz (-6), megla pa se je dvignila šele za Trbižem. Skoraj nisem mogla verjet, da je na Jesenicah padal sneg (ali karkoli je že bilo). Izhodišče je isto kot za kočo Pellarini in Veliki Nabojs, prečimo most in takoj za mostom nas na kamnu čaka markacija z oznako poti 615, ki je naša. Kar po cesti, z nje se kmalu na desno odcepi pot proti Pellariniju, mi gremo naravnost in po nekaj ovinkih nas markacije pri brunarici usmerijo desno v gozd. Potem pa le sledimo lepo markirani poti, ki nas privede na Sedlo Prašnik (do tu je mogoče tudi po daljši poti, najprej v smeri Pellarinija, potem pa na odcepu levo proti sedlu). Potka je lepo speljana skozi gozd, zmerno strma, zdajle mehka zaradi listja, ki je že odpadlo. Na sedlu prečimo travnik (oznake), ki nas po kakšnih 20 minutah pripelejjo na razpotje - levo Višarje desno Kamniti lovec (Cima del Cacciatore). Strma pot, ki lepo vijuga, ponuja vedno lepše razglede in nas pripelje pod Lovca, prečimo najprej pod njim, potem pa se strmo vzpnemo po precej krušljivem in razpadlem svetu. Na vrhu so v pomoč jeklenice(ali pa napoto zaradi res visečnosti -nič napete niso). Vrh je izredno razgleden in ob vremenu, kakršen je danes, vidite vse. No skoraj vse. Možen je povratek proti Višarjem, nato pa krožno nazaj, a se danes za to možnost nisem odločila, saj je bila na drugo stran senca in mraz, v škrbini pa tudi ravno na poti ostanki zmrznjenega snega.Pot, po kateri sem prišla, pa je bila kopna, sončna in topla, torej je bila izbira lahka. Lep dan, z Lovcem sva samevala. Prav luštno nama je bilo.