Za ljubitelje ferat

Zlatko, amen.

Morda se kdaj dobiva na pijači (da ne bova obremenjevala bralcev) in še rečeva kakšno hribovsko.

Mene pa zanima zakaj za te težje ferate nobeden ne uporablja plezalk? Letos sem jih tudi jaz nekaj preplezal pa se mi zdi da bi šlo lažje v plezalkah. S tem ne mislim na take, kjer hodiš vmes ampak na ferate kot je ta nad Železno kaplo. Če sem prav videl si non-stop v steni V nahrbtniku pa gojzarje za navzdol.

OK
drži, bi bil zelo vesel
lp

Plezalniki v ekstremnih feratah ??

Ekstremne ferate ne pomenijo samo navpičnih in previsnih sten, pač pa tudi teren brez večjih oprimkov, zanesljivih in dovolj velikih stop, tudi pogosto platasto in povsem zglajeno - ravno steno. Ena od lastnosti ekstremnih ferat je tudi ta, da v natežjih mestih običajno nimajo skob ali klinov na katere bi lahko stopili ali jih uporabili za prijemanje. Skratka na njih so možne vse kombinacije težkega pokončnega terena, ki je pogosto z negativnim naklonom.

V tako resen teren se nikakor ne podajajmo s preslabo obutvijo! Plezalniki so tu v veliki prednosti pred okornimi pohodnimi čevlji. Ob večji zaneslivosti stop pomenijo tudi opazno lažje premagovanje naklona stene. Seveda pa se je potrebno zavedati nevarnosti njihove uporabe. S plezalniki samo izjemoma stopamo stransko - na rob. Običajno stopamo s konicami prstov in na ta način tudi prenesemo težišče ven iz previsnega terena, tudi z zatikanjem noge v poke, itd.

Stopanje s plezalniki na travo, blaten ali moker skalnat teren je v taki naklonini običajno usodno in pomeni takojšen zdrs brez možnosti nadzora zaustavitve. Po drugi strani, pa plezalnik odlično drži v suhi, monolitni, neprašni skali. Z njim lahko odlično stopamo na konico prstov v zelo majhne poke ali luknjice, idealno lezemo kaminsko razne poči v feratah, plate na trenje itd. Ko pride do potrebe po reševanju v ekstremnih feratah, pa so lahko ključnega pomena, saj omogočijo ob uporabi primerne plezalske tehnike, najenostavnejše gibanje reševalcu gor, kot tudi navzdol v previsnem svetu... (prehod mimo onemoglega, priprava vrvi, sidrišč in sistemov za reševanje itd). Kot se je to zgodilo včeraj, ko smo v Maltatalu reševali prestrašene in onemogle Madžare skozi ključni previsni odsek slapu, kateri je tako težak in tehnično zahteven, da v njemu nimajo kaj iskati taki, ki nimajo res veliko pravih plezalskih izkušenj (alpinističnih ali iz najtežih ferat).

Skratka, v večini novejših ekstremnih ferat skrbniki tudi uradno priporočajo ali celo predpisujejo uporabo plezalnikov. Za pohodni del pa čim prej normalne dostopne čevlje na noge.

Lp, Mijo

Ko berem to razprovo ne morem, da ne bi povedal še svojega mnenja.

Sploh se mi ne zdi sporna nadelava ferate v smislu omogočanja lažjega dostopa ljudem, ki niso toliko podkovani v alpinizmu in prostem plezanju. Kje pa piše, da je neka gora dostopna samo izkušenim alpinistom in plezalcem. Nimam tudi nič proti, če se kaka taka ferata naredi tudi še v Sloveniji.

Po drugi strani se tudi meni zdi nekoliko sporna izgradnja pop adrenalinskih ferat, katerih namen je pretežno zadovoljevati potrebe po tej substanci in komercializaciji gora, čeprav ni rečeno, da tudi jaz ne bom kdaj šel na kako tako ferato.

In z Gorazdom se popolnoma strinjam kar je v svojem članku o ferati na Cjajnik napisal o kočah... pa ne bi sedaj o tem.

Po mojih informacijah je tudi italijanski CAI(podobno kot naša PZS) dal prepoved na izgradnjo novih ferat. Kaj bodo pa Avstrijci naredili ko jim bo zmanjkalo črk abecede mi pa ni jasno... Vsekakor mene ferate več kot nekje D, E ne vidijo!

Se popolnoma strinjam z Mijom.

Sam največkrat vzamem na zavarovane poti nekaj vmesnega, nizke čevlje, ki imajo spredaj kvalitetno gumo ali kot trgovci radi rečejo - polplezalne čevlje (http://www.pohodnik-si.com/ads/obutev/sportni_cevlji/scarpa_sportni_cevlji_cinque_terre_id_0032.html

Seveda pa ti čevlji zahtevajo večjo previdnost pri sestopu, vsekakor pa so tudi za gor hitri in okretni, da o kvaliteti niti ne zgubljam besed.

Najboljše feratte oziroma klettersteig-i pri nas so v Zgornjem Posočju in celotna martuljška skupina. In še kje bolj na samem... Tako kot za navrtane smeri, tudi v teh koncih prav pride kratka vrv, čelada in nekaj moči v nogah in rokah. Športni dosežek na vrhu morebiti ni v stilu "I feel very Olympic today" ampak občutki drage in dragi moji pa, . . . , je še ni bilo feratte ali klettersteig-a, ki bi me zadovoljil kot kak Oltar ali Rokav ali Loška stena in še in še. Potočki, živali, flora, favna, samota, razgledi, iskanje poti, iskanje prehodov... to je to !
Pa tudi jaz rad zavijem na jeklene poti k sosedom, da ne bo pomote.

"Kje pa piše, da je neka gora dostopna samo izkušenim alpinistom in plezalcem".

Hja, kako smo si različni! Obstaja tudi populacija, kateri se zdi povsem nesprejemljivo, da bi kako "rezervirano" goro ala kak Srebrnjak, Široko peč, Kanceljne... našremali z zajlami. Saj tudi nikjer ne piše, da mora pa čist vsak Janez poceni zlezt na vsak kuclj, katerega si slučajno zaželi.

Po drugi strani je pa spet res, da so nekatere naše stene na gosto naluknjane tudi s svedrovci. Eden takih primerov je že Nad šitom glava. Morda pa res ne bi bilo kake opazne razlike pri posegu v naravo, če bi nekaj teh svedrovcev povezali z zajlo. Pa bi poleg venčkov plezalcev pač tam visela še četica feratarjev.

Sicer pa, mi ne bomo rešili/naredili tega problema. V naši mami kuri je preveč pametnih, pa se ni za bat, da bi našli skupen jezik.

Zavarovanih plezalnih poti je pri nas kar dovolj in ni potrebe za kakšnimi novimi.So kratke,nekatere tudi zanimivejše(S raz Rjavine,Hanzova na Prisank,Jubilejna skozi Zadnje okno,Vrbanove špice,Čez sedlo Kanja na B.G.).Popeljejo te v predele,kjer sistemi pomagal(lojtre,klini,zajle)večkrat omogočajo prehode na gorah,kjer bi planinec brez opreme že odnehal.Je pa plezanje po takšnih poteh precej drugačno od klasičnega,naravnega stika z naravno skalo.Pri "feratah" se takorekoč kar zagrabimo po varovalih in nekako vlečemo(včasih manj,včasih bolj),brez naravnega,sredinskega ravnotežja telesa in zmerne,postopne obrebenitve ter prenosa teže na oprimke in stope v skali.Tudi nobene orientacije in fokusa ni pri nadaljevanju iskanja prehodov.Tako človek plezalec postane na sicer naravnem okolju gora,takorekoč podoben tistemu nižinskemu človeku za proizvodnim strojem v tovarni.Ostrenje čutil in povratnih informacij ni,ter tudi zadovoljstva precej manj na turi.
Zato mislim,da je edino prav,da v naših gorah ostane prvinskost gora,kjer bo človek-gornik našel in ponovno razvil, preko njih, svoje izgubljene dragulje(univerzalne prvotne čute;enost z duhom,zdrav razum,čutenje in povezanost s stvarstvom-naravo,plemenitost,srčnost,nesebičnost,uravnovešenost,spoštovanje do stvarstva in narave,znebitve ega in s tem pravilna usmerjenost,prepoznavanje-diskriminacija(dobro-slabo)po poti življenja.

@s51kq oprosti, ampak iz tvojega odgovora nisem razbral ali si proti plezalkam ali ne? Zmotila sta me dva ?? na koncu pa ne vem ali to pomeni začudenje ali kaj? Sam se ukvarjam tudi s plezanjem, a le na urejenih plezališčih, tako da nekaj znanja imam in vem kako se pleza s plezalkami.

Mislim, da naj v naših planinah ostane tako kot je. Ne rabimo gorskih avtocest. Potrebno je samo vzdrževati in popravljati to, kar so skozi leta naši vzdrževalci in traserji gorskih poti naredili. Potrebno je samo zamenjati na določenih odsekih dotrajane jeklenice. Morda bi bilo na kakšno goro še popeljati manj izkušene gornike z oznakami in namestiti kako novo usmerjevalno tablo.Izkušeni in poznavalci samotnih gorskih poti pa še te ne rabijo.

Lepše, boljše in predvsem, bolj razumljivo, kot je povedala matta, zakaj ne ferat v naših gorah, skoraj ni moč povedati.Ob enem pa pritrjujem velkavrhu, naj ostane tako kot je in naj se to tudi v bodoče lepo vzdržuje.

/@blackt/ V pokončnih stenah, kot prosti plezalec veš, da je vedno najpomembnejša varnost. Tu ti plezalniki zagotovo nudijo višjo varnost zaradi boljšega oprijema in možnosti stopanja na najmanjšo površino, glede na pohodne čevlje. Dokler si v steni predstavlja njihova uporaba veliko prednost. Na pohodnem terenu pa z njimi itak ni kaj početi - so prenevarni (zdrsi). Osebno pa vidim v njihovi uporabi tudi pomembno prednost, če moraš koga reševati. Tam brez njih, hudo previsnih odsekov zaneslivo ne boš uspel zlezti 3x gor/dol med pripravo sistema za dvig onemoglega ali poškodovanega.

Dva "??" se malce res nanašata na tiste, ki morda dvomijo v smiselnost uporabe v feratah. A vendarle je samoumevno, da bomo v težkem terenu uporabili najprimernejšo opremo, tudi obutev. To če je nekdo proti, je to njegov osebni pogled in osebni problem. Ni pa bilo mišljeno zlonamerno.

Če boš hodil po tujini, boš videl, da tam veliko pravih plezalcev uporablja plezalnike tudi v feratah, seveda v tatežkih kjer je njihova uporaba smiselna. Plezalnikom se podplat namreč hitreje iztroši na drobirju kot pa v platah.

Sicer pa si oglej kak album na mojih gorniških spletnih straneh in boš videl, da grem tudi v ferate z njimi brez sramu. Varnost je vendarle na prvem mestu!


Lp, Mijo
http://atv.hamradio.si/gore

Najlepša hvala za odgovor!

ZANIMA ME PLEZANJE FERATE V ZELEZNI KAPLI...SAM SICER NIMAM KAJ DOSTI IZKUSENJ VSE KAR JE SEM PREPLEZAL FERATO V LAVAMUNDU(CCA.20X).
ALI MISLITE,DA POTREBUJEM PRED TO AVSTRISKO FERATO VEC IZKUSENJ PREDEN SE POENOTIM S TO SKALO.
FERATO SEM SI NAMREC ZE 2X OGLEDAL IN MISLIM DA SEM NANJO PRIPRAVLJEN(TELESNO IN PSIHICNO).
HVALA ZA VASO ZAZELJENO POMOC.

1. Najprej izklopi "Caps Lock". Saj se slišimo ... Ni treba 20x pritisniti na odrešilno tipko, enkrat bo dovolj.

2. Poenotil se boš (če se boš) z železjem, ne s skalo.

3. Če misliš, da si telesno in fizično pripravljen, le vanjo. Srečno!

Več nasvetov bodo pa strokovnjaki za ferate povedali.

Poenostil? Mislim,da je v SSKJju napisano POENOTIL. Hvala za te "koristne" nasvete, sem pričakoval, da ljudje na tem forumu ne gledajo ali je vključen CAPS LOCK ampak si med seboj izmenjujejo KORISTNE nasvete. Bom poskusil na drugem, kjer ne bo komentiral GORAZD G.

No vidiš, pa je pomagalo - velikih črk je komaj kaj.

Koristne informacije boš zagotovo dobil na tem forumu, le malo počakaj.

gORAZD g , a se slišiva?

Gorazd ima prav, zato je cinizem odveč. Velike tiskane črke pomenijo KRIČANJE.