Težko se je odločiti za tri top gore, ko pa so vse tako lepe, edinstvene, poti nanje pa raznovrstne, očarljive, razgledi neskončni in prešerni, zadovoljstvo, ko stopiš na vrh, sedlo, škrbino ali le na določeno planino pa vznesen in občutki včasih neopisljivi. Posebno poglavje so ljudje, ki jih srečuješ, pa živali, rože, zanimive kamnine, osebje po kočah, vreme, barve drevja ali neobličen sneg, planinske trave, poletni vonj rušja, zgodnja jutra in večerni mrak, sončni vzhodi in zahodi. Strumen korah ob svežih jutrih, od sonca in vetra ožgan obraz, ter utrujeno telo ob vračanju v dolino. Zato me na vse navedeno čudi, s kakšno lahkoto se lahko nekateri opredelijo za svoje top gore. Jaz se ne morem.