Strma peč

Danes je bilo takole. S kolegom se zapeljeva na Pecol in sicer do mlekarne na zahodnem robu planote. Nekaj časa greva po cesti, zatem po lepi stezi skoraj ves čas vodoravno, potem zavijeva v desno na pot 640, opaziva tablo, da je pot zaprta, seveda gre za Via Norina. V okljukih se povzpneva do Peklenskih vrat (Forca di Vandul), vmes si ogledava še zanimive konglomerate, zatem ob jeklenici na Pizzo Viene, kmalu opaziva novi bivak Fisso (2100 m), seveda si ga ogledava tudi od znotraj, je lesen, 6 ležišč, nekaj odej. Nadaljujeva proti vrhu, skoraj povsem kopno, na nekaterih mestih na črni zemlji rahlo drsi, sprehajava se med kozorgi in že sva na vrhu, kjer pa starega bivaka ni več. Razgled krasen, toplo in mirno. Z vrha sestopiva kar po brezpotnih travah proti jugu, nižje se priključiva na pot 641, malo jih hodi tukaj, je precej strma, ampak sva hitro spodaj na Visoki poti, ki povezuje Pecol s Patoccom. Obrneva proti vzhodu, ves čas v okolju rumenih macesnov, ki so sedaj res prav zlati. Na Pecolu pa se seveda še nekaj časa zadrživa, potem pa v Nevejo, kjer si ogledava novo gondolo, pa tudi pivce v koči Divizione Julia prav paše.

Triglavski, tole "poročilo" je prišlo kot nalašč :-), za prihodnje dni sva imela v mislih omenjeni vzpon. Tale varianta, ki jo opisuješ za "krožni" sestop je mamljiva, ampak me zanima, če je primeren samo za "poznavalce"? Mašera namreč v vodiču piše, da priporoča sestop po poti vzpona in "tvojo" varianto odsvetuje ker "se sicer markirana pot v travi in grmovju kmalu zgubi in nam nekaj neprijetnega lomastenja čez drn in strn nikakor ne uide"? Torej, je pot toliko vidna, da ne zgrešiš, tudi če tu hodiš prvič? Pa še Tabacco 018 sva posodila kolegom, na 019 je pa vrisano samo do polovice poti vzpona? Morda lahko kakšen dodaten namig?

V poštev pride tudi karta 027, ampak mislim, da je ne potrebujeta, ker je zadeva tako očitna, da ni kje zgrešiti. Kot sem napisal sva šla midva kar direktno z vrha dol in nižje ujela označeno pot, lahko pa se gre nazaj po poti z vrha do najnižje točke med Strmo pečjo in Pizzo Viene (pobočje kjer stoji novi bivak), potem pa naravnost dol po široki dolini, sprva je travnato pobočje široko, potem pa se nižje zoži in tudi strmina se poveča, vendar steze ni možno zgrešiti, trave so poležane, grmovja pa na tem območju ni nikakršnega, tako, da je povsem enostavno, ko dosežež macesne si pa tako že na prečni poti, obrneš v levo in skoraj povsem vodoravno proti vzhodu na Pecol. Ob občudovanju rumenih macesnov bosta še prehitro nazaj na Pecolu. Seveda pa je možno tudi obratno.

Ful ti hvala, po mojem ne bova zdržala in bova pičla kar jutri

Pozdravljen, čeprav ta konec malo poznam, vedno vnašaš kakšno novost. Kozorogi so pa stalnica na tem vrhu. Sem te hotela vprašati, kaj nameravajo z gondolo? Kam bo peljala? Do Gilbertija?

O poteku gradnje na Kaninu-Sella Nevea,lahko kliknete v sestavku na naslovu http://www.boveckanin.si/

Ok, hvala. Sedaj mi je jasno. Sem podvomila, če morda nameravajo ponovno aktivirati spodnjo gondolsko žicnico v Neveji, poleg nove kabinske.

hvala triglavski za zelo lep odgovor. nisem upala na pecol (sneg me straši), pa sem šla raje kar na rombon in hrepenela od daleč. rumeni macesni tudi tu ful lepi. pecol pa drugo leto...

No, pa sva res šla. Čudovit dan in še bolj čudovita tura...mir, divjina, samo midva in kozorogi. Ko sva že skoraj odhajala z vrha, se nama pridruži še en "pristopnik". Priznam, da sva na vrhu kar malo oklevala glede spusta po brezpotnih travah direktno navzdol. Pa sva se na koncu le odločila in ni nama bilo žal. Ta sestop je vsekakor kar naporen, ker strmina je precejšnja in v mokrem po mojem neizvedlljivo, v suhem, kot je bilo danes, pa čudovita krožna varianta. Triglavski, še enkrat hvala za spodbudo in napotke.

Čeprav trenutno tudi v gorah ne najdemo prave osvežitve smo se včeraj odpravili na Strmo peč.
Pričeli na planini Pecol po poti št. 621. Po slabi uri hoda smo zavili desno proti sedlu Forca di Vandul (št. 640). Nad sedlom je v strmem delu nekaj železja, ki olajša vzpon. Na naslednjem sedlu (Forca de la Viene)smo si ogledali lep, nov bivak. Od tu se je seveda že videl vrh, ki se je v vedno večji vročini kar nekoliko odmikal
Na vrhu smo seveda poplačani z razgledi v vseh smereh.
Nazaj smo na sedlu Forca de la Viene zavili takoj dol po poti 641 in spet prišli na pot Via Alta, po kateri smo se vrnili na Pecol.
Priporočam obisk v jesenskem času.
Slike: http://www.petersfoto.si

Sem hotela počakati na zlate macesne, pa me je danes vseeno kar "odneslo" tja...začnem na Pecolu, mimo mlekarne po poti 621, ki gre sprva po cesti, kmalu pa se zoža na vodorovno, lepo stezico, s katere sem po slabi urci zavila desno na pot 640 ter pocikcakala do sedla Forca di Vandul. Čez kratko ferato in že sem bila na sedlu Forca de la Viene, ter kmalu dosegla vrh Strme peči. Razgledi danes, uhh...noro, videla veliko poznanih in še več nepoznanih vrhov, ehhe, vreme pa sončno in toplo, tako da brez jesenskega martinčkanja danes ni šlo
Sestopala pa stezici, ki gre iz sedla pod vrhom desno in je v srednjem delu zelo strma, je pa sledljiva, čeprav na prvi pogled ne izgleda tako in se nižje pridruži prečki 621, kjer lahko izbirate, levo Pecol, desno Patoc
Ponovno en lep sončen dan...

Pravzaprav ni kaj dodati,je že vse povedala Rozka.Vreme idealno jasno,z rahlim vetrom, za ta letni čas nenavadno toplo.Malo nad sedlom Viene proti vrhu, sva bila deležna pravega doživetja.Dobesedno sva se sprehajala med kozorogi.Ob povratku sva na planini Pecol v prodajalni mlekarne kupila dve vrsti odličnega sira.Dan kot se šika.

Po Višu in Montažu je bilo nekako logično, da se povzpnem še na Strmo peč - Monte Cimone, saj gre za nadvse zanimivo in pozimi zelo redko obiskano goro. Za financarsko postajo V Žlebeh parkiram malo pred poldnem, ob 12.00 pa še drsam po cesti proti Pecolu. Mraz ni prehud, sonček je, pihlja pa tudi, da mi ni vroče. Na Visoki planoti je tokrat prav spokojno, prazno in lepo, kot vedno. Na smučeh oddrsam na zahodni rob planote do mlekarne. Sledi kratek počitek, malo popijem, potem pa naprej po Visoki poti (Via Alta), nekašna stara gaz je, po cesti je lepo zasneženo, ko pa se ta konča na stezi večkrat zmanjka snega. To sem sicer tudi pričakoval, je pa tudi vredu, ker v grapah ni plazov. Na razcepu se usmerim gor proti Peklenskim vratom (Forca Vandul). Sonce obseva pobočje, tako, da je že spodaj kar peklensko. Sneg je rahlo odpuščen in začuda ga je kar precej, tako, da s smučmi pridem vse gor do jeklenice nad Peklenskimi vrati. Še prej seveda sledi kratek počitek, razgled gor proti Turam je čudovit. Pod jeklenico smuči romajo na nahrbtnik. Ob jeklenici je večinoma kopno, na prečki proti Pico Viene si pomagam cepinom. Zazvoni telefon, ampak sedaj se res ne morem oglasiti, bo počakala in je. Razgled je čudovit, naredim par posnetkov, ura me preganja, na smučeh oddrsam mimo bivaka do vznožja vršnega dela Strme peči. Tam odložim smuči in jo mahnem gor proti. Zlezem preko nekaj "pragov".Vmes se najde nekaj kopnine, a vršni del je obilno zasnežen. Malo mi je žal, da nisem vzel smuči, ampak bo priložnost še kdaj. Na vrhu piha od severa, nobene toplote. Naredim nekaj posnetkov in že sestopam. na drugi strani sence počasi polzijo po zahodni steni Montaža, če bi imel čas, bi počakal, da prilezejo na vrh, pa nimam zato grem dol do smuči. Iščem zasnežene prehode in začuda lepo odsmučam proti jugu. Le spodaj na prelomnici je treba nekaj 10 metrov peš, potem pa po nekem lepo zasneženem kanalu vse do Visoke poti (Via Alta). Kdor pozna to pot, ve, da je ponekod kar strmo, ampak ni bilo težav, takšno smučanje mi je všeč. Po stezi smuči večinoma nosim, na zahodu se pojavi čudovita večerna zarja. Večkrat se ozrem proti zahodu, to gledati je nekaj izjemnega. Ko pridem do gozdne ceste gre nekaj časa lepo na smučeh, sledi kratek peš vzpon do mlekarne. Na nebu se prižgejo prve zvezde, krajček Lune mi sveti tako, da ne rabim dodatne luči. Po cesti ne smem razviti velike hitrosti, ob 18.30 sem pri avtu. Ja zahodni Julijci so čudoviti, Strma peč je njihova princeska, kdor pozimi pride na njeno teme, ta si izpolni gorniško doživetje.

Ja, ta gora se tudi meni zdi nekaj posebnega, čeprav od daleč in s teh njenih velikih sosedov sprva mogoče ne daje takšnega vtisa... Lp!

Pot 640 s Pecola je normalno prehodna, varovala nad šrbino Vandul so brezhibna. Tudi pot 641, ki pelje s sedla pod vrhom na Via Alto je v redu označena in lepo sledljiva, le v spodnjem delu strma in zahteva pozoren korak.

Pozdravljeni.
Mene pa zanima, če kdo ve kakšne so letošnje razmere na ferati Norina?
Hvala

Čisto normalne, le spodaj je potrebno prebresti potok, ker brvi ni.

Pecol - Peklenska vrata - Pizzo Viene - Strma peč. Sestop direktno dol po travnatem slemenu do prečne Visoke poti in nazaj na Pecol. Sneg je samo pod vrhom, ampak ne na poti. Uživala v lepih razgledih, igri oblakov in ob poziranju kozorogov.

Tole gornico pa poznam, gre ko veverca v breg.