Soteska Pekel

Napoved vremena ni bila najbolj obetavna.Zato se odpravim v Sotesko Pekel pri Borovnici.

Skozi sotesko mimo vseh slapov do Padeža in še malo naprej do Pokojišča. Nazaj pa skozi Pristavo do gostišča v Peklu.V Peklu nisem bil prvič, prvič pa sem razočaran nad neurejenostjo poti. Mostički so podrti ali brez ograj, nekje manjkajo deske, varovala so potrgana. Iz Pokojišča proti Pristavi in Laščam podrta drevesa ležijo vsepovprek.

Se pridružujem objavi.Bila včeraj, ni bilo vredno obiska.Pa še to,sicer ne spada v temo pa vendar presenečenje ob zaprtem tehniškem muzeju v Bistri.Do 1.3.

Če sem prav seznanjena je muzej vsako leto čez zimo zaprt zaradi neogrevanih prostorov.

Ali je kdo bil te dni v Soteski, rada bi šla, ko bo vse zamrznjeno....
Ko smo bili jeseni, nismo našli, kje se prečka potok za 5. slapom, da se naredi krožna pot. Ostanki mostu tik pod slapom so čisto polomljeni... Ali moraš iti še višje?

Ne, ledu pri teh temperaturah ni dosti. Tik pred novim letom je bil, pa še to le par dni. Morda bo spet, če bo stisnil mraz...
Most je nad 5. slapom, pod njim se prečka vodo po kamnih. Če je veliko (tekoče) vode, se pač ne da. Morda kakšen lokalec pozna "obvoz" po desni, ampak izgleda precej strmo...

Trenutno so v Peklu super razmere za ledno plezanje!

Blog: https://bojanambrozic.com/2017/01/08/ledeni-pekel/

Filmček: https://www.youtube.com/watch?v=xyx3Z6j5OyE&feature=youtu.be

Bojan, led je k... Jaz bi se raje držal manj spolzke podlage.

Tone, ledeni Pekel je super

Sem bil prepričan, da je v peklu vroče, pa je bilo na parkirišču " prijetnih " -14 stopinj. Steza je v celoti zasnežena, vendar ne ledena. Gor sem šel mimo Hudičevega zoba, ki pa ni shojena. Samo ena sled je bila do 5. slapa. Vode skoraj ni videti, vse je v ledu.

Slapovi v Peklu so narejeni. Tretji slap je malo svečkast, četrti pa ima v zgornjem delu tanek led in ne ponuja dosti možnosti za varovanje (kot vedno). Led je zaradi nizkih temperatur trd, plezanje pa uživaško.

Tik pred napovedano odjugo sem še enkrat plezal v Peklu. Bile so super razmere, celo boljše kot pred tremi tedni: https://bojanambrozic.com/2017/02/01/nocni-pekel/

Oj, ali lahko kdo napiše, kakšno je stanje poti mimo slapov? So varovala v redu?

So bil v ponedeljek.

Slapovi v Peklu so ponovno zaledeneli in vsi po vrsti preplezljivi:

https://bojanambrozic.com/2018/03/01/pekel-1-3-2018/

Kakšni realnih možnosti za v nebesa nimamo, smo šli Metod, Matej in jaz pa v Pekel pogledat. Onadva še nista bila. Metod je še ledne cepine s seboj vzel, pa smo malo poplezali, onadva malo več, jaz pa samo malo za probo.Poti so v glavnem shojene, samo mimo Hudičevega zoba ne. Večji del smo šli kar po zamrznjeni strugi. Sedaj lahko pride odjuga!!!

Danes pa krajši popoldanski izlet v Borovniški pekel. Gor sva šla mimo Hudičevega zoba, spustila pa sva se mimo Padeža, Pokojišča in Pristave. Pot je bila na nekaj mestih bolj zaraščena in slabše označena. Od precej blizu sva videla dve srni.

Potep po lepi soteski, ... ki je v vseh letnih časih lepo

V Peklu sem bila doslej le dvakrat. Nekaj let nazaj v 3. razredu OŠ za končni izlet. Drugič pa enkrat pozimi, ko smo šli v snegu le do prvega slapu. Prejšnji teden je pekelske slapove odpihnilo jutranje grmenje in deževje, danes pa je končno uspelo. Pot je zanimiva, atraktivna, do tretjega slapu dobro varovana, a previdnost vsekakor je potrebna. Pri četrtem slapu morda manjka kakšna oznaka, a smo se znašle. Kljub temu, da v zadnjih dneh ni deževalo, se spust izkaže za zahtevnejši od vzpona, kar je običajno. Uživale smo v divji naravi ob misli, kaj se je tu že vse dogajalo - tu so delovali oglarji, žage, mlini...
Pohvalimo lahko PD Borovnica, ki skrbi za zahtevno ureditev poti. Srečale smo tudi našega znanca s pohoda po poteh Cankarjeve matere, ki je odličen poznavalec Cankarjevih del, ki nam jih vsako leto predstavi. Danes smo videle, da so Cankarjevi brki originalni in da skrbi tudi za okolico gostišča. Čudi pa nas urnik, saj je odprto šele po 12.00 uri, zaprto ob ponedeljkih, torkih in praznikih...

V Nebesih sva že bila, pa sva šla pogledat še v Pekel . Za vsak slučaj po čim daljši poti, da ne bi bila prehitro tam .

Pogled na zemljevid nama je razkril krožno varianto po Evropski pešpoti E7, ki se ravno pri Borovnici cepi na dva kraka. En krak gre skozi sotesko, drugi mimo nje. Prvi je dobro označen, drugi je njegovo nasprotje. Zemljevid ali GPS aplikacija rešita vse.

Začela sva torej v Borovnici in se mimo Laz počasi vzpenjala do označenega razcepa na križišču makadamskih cest. Tu sva obrnila ostro levo proti neizrazitem vrhu Mali Trebelnik, vasi Zavrh in še naprej do Pokojišča. Tam je potrebno zaviti desno mimo cerkve, čeprav te markacije za Borovnico hitro zavedejo naravnost.

Oznake za Pekel so v nadaljevanju stalnica, tik pred zdajci pa se je potrebno odločiti za ogled celotne soteske ali pa za krajši del po smeri E7. Ta se izogne težavnim prehodom gornjega dela soteske, za katere tudi pogrešam opozorila o zahtevnosti. Bregovi nad Borovniščico so namreč strmi, ozka potka pa je v mokrem smrtno nevarna. Nekateri so žal ravno v tem Peklu zaključili svojo življensko pot. Varianta po E7 je lepše urejena in bolj varna.

Vračala sva se mimo Oholnice, ujela nekaj dežja in po slabih petih urah zaključila krog. Razen v Peklu nisva srečala nikogar. Kako simbolično