Monte Jama

Me je že večkrat mikalo tja gor, pa sem vedno odlagal na pozneje, pa še naokoli je toliko višjih gora. Ampak enkrat zagotovo pojdem. Spomladi bi bilo prav luštno. Pa tudi vasica Patoc je luštna.

Me zanima koliko je ta hrib visok in kako do tja?

Višina je 1167 m, izhodišče pa na okoli 380 m. Zate najbližje avtocesta Trst - Videm - Trbiž, izvoz Tablja (Pontebba)in nazaj po stari cesti (cca 12 km) do Kluž (Chiusaforte), tam odcep v levo za Reklanico (Nevejsko sedlo), tik za vasjo Raccolana odcep z ceste v levo, pot 644, dol se pride na vzhodni strani vasi, pot 620.

Hvala Igor za informacijo.

Ko je vreme ne tič ne miš, je pravi čas za obisk Monte Jama. No dejansko pripravljam en prispevek o letošnjem poletnem požaru nad dolino Reklanice, pa sem oboje nekako združil. Zapeljem se v bližino vasi Patoc, potem pa po označeni poti 644 na škrbino Monte Jama. Steza je lepa in ne prestrma. Ker ves čas poteka v gozdu kakšnih posebnih razgledov ne nudi, zato pa so ti bolj razkošni na razgledni jasi, ki jo omenja Alessio. Trofejne tangice in ostale ženske spodnjice še vedno plapolajo v vetru. Z vrha sem se nekaj časa vračal po poti vzpona, zatem pa sem na nekem gozdnem sedlu zavil v levo in po nekoč označeni poti prišel v vas Patoc in sicer zahodno od vasi. Do izhodišča sem šel po cesti slabih 500 m.
Vse poti nad Patocom so zaradi letošnjega požara zaprte in neprehodne.

A sedaj so pa razobesili še moške spodnjice? Zagotovo so imele žen(-sk)e prste vmes

Niso moške, razen, če nekateri nosijo take z rožicami in metuljčki

3 ženske 2 moška

Bo treba spremeniti napis pod 6.sliko.

Važno je, da je rezervna oprema za vse kar gor, kot nas je seznanil že Alessio.

@anka,kaj bi rabil rezervo,še ene so odveč.

Vidim da se italijanske molilne zastavice dobro držijo, verjetno niso narejene na Kitajskem. Dodajam sliko z drugačne perspektve, slikano pred leti. Mi je kar malo žal za te predele da so pogoreli, prvič sem bil v Patocu pred več kot 30 leti in sem se v glavnem povzpel na vse vrhove, tudi najtežje. Nanje me spominjajo kamenčki z vrhov in pa spomini na čudovite večere v vasi Patoc. Ostale so samo Semide ali Pot jagenjčkov, morebiti pa še... Tine Mihelič je zapisal ,da so to najbolj divji in oddaljeni samotarji Julijskih Alp. Lp!

http://tomazsarc.blogspot.com/2015/03/monte-jama-2132015.html

....Iz doline do vrha M. Jama je pot lepa, suha. Naprej proti vasici Potoc malo manj. Nazaj pa ob prijetnem žuborenju vode in lepi potki čas hitro mine..


http://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2015/03/monte-jama-in-vasica-potoc.html

Zelo dolga je bila pauza pri objavah na tej strani, kar kaže na to, da Monte Jama ni preveč poznan vrh. Pa je vreden prav vsakega koraka in vsakega km, ki ga prevoziš do izhodišča, kar 125 se jih nabere v eno smer, iz našega kraja seveda.

Izbrala sva krožno pot, saj to možnost moraš izkoristiti, ki jo nudi ta z borovci porasel hrib. Ga praktično obkrožiš, z vrha se malenkost spustiš na prostrano ravnico, kjer pa se ti korak kar ustavi od vse lepote, ki jo ugledaš pred seboj. Lepotci so kot na dlani, v daljavi mogočna, piramidasta gora Amariana, Zuc dal Bor se pa s svojo zasneženo konico postavlja prav pred teboj.
Z desne sva pa lovila skromne poglede na skrivnostni Monte Jovet, ki pa sva ga vključila v svoje načrte za drugo leto.

Gor torej po poti 644, dol pa do vasice Patoc, kjer je izhodišče tudi za Cuel de la Bareta. Tu se moraš povzpeti vsaj do cerkvice, da ugledaš vso vasico pred seboj. Na izhodišče sva se spustila po poti 620, ki pelje ob slikoviti soteski potoka Patoc, ki navduši z mnogimi tolmuni in slapiči v svoji globini ali pa prav ob njej.

Na celotni poti nisva srečala nikogar, le enega lovca, ki naju je opozoril na podrto drevje ob poti, po kateri sva se vračala. Še dobro, da smo se srečali, da je potem bolj previdno streljal

Naredila sva pa tudi krožno vožnjo, saj sva se vračala skozi dolino Reklanico, kjer sva se čudila, kako mogočno se cesta vzpenja proti prelazu Sella Nevea. Navdušili so naju tudi razgledi na tej poti. Potem pa spust mimo Rabeljskega jezera in pri Trbižu je bil krog sklenjen.

Pot 644 iz Raccolane je že od 2014 uradno zaprta, dejansko pa ni nič narobe z njo (december 2018). Nikjer ni konkretno izpostavljena, marsikje je celo na novo obnovljena. Od križišča za Monte Jamo do Patoca je potrebno paziti le na drseče listje. Tudi pot 620 iz Patoca do izhodišče je v celoti očiščena nedavno padlega drevja. Vsekakor lepa krožna pot za prihajajoče dni

Koordinate izhodišča v Racollani: 46°24"25.3'N 13°18"57.2'E

Bagi: rad čitam tvoje potopise. čestitke.

Hvala Panda. Z družbo hodimo za svoje veselje in dušo. Pri opisih se držim vodila, ustvariti čim bolj realno sliko za morebitne ponavljalce. Kako mi uspeva, pa naj presodi vsak sam

Na vrh Monte Jame prisopihala po poti 644, iz Kluž ( Chiusaforte). Še en griček, z lepo stezico in še lepšim razglediščem. Malo poslikam, ko prvič zagrmi, čutim kaplice in že »tečem« do Patoca, čeprav ta pot ni ravno primerna za hiter sestop,je potrebna pazljivost. Na Patocu je samo vlilo, me je ena prijazna tetka pod streho vzela in pitala z grisini. Počakam, da gre najhuje mimo, nato se s palerino sprehodim po poti 620, proti izhodišču. Ulala, še ena lepa mulatjera pelje tod, z obilo prekrasnih tolmunčkov.
In, ker sem toliko že slišala o tangicah, pa spodnjicah, pa da je na vrhu vse, kar rabiš, je bilo res treba preveriti, hehehee…in ja, bo treba počasi kolekcijo sp. perila zamenjati, drugače je res za vse ostalo priskrbljeno
23.08.019

Rozka, tele dni si jih pa veliko spravila podse