Lipnik 1870m

Ja se da v enem dnevu. Iz začetka planine Zaprikraj do Javorščka in Lipnika in potem nazaj do izhodišča je za okoli 9 ur hoje. Računaj tudi na več, ker pot ni označena pa tudi proti Lipniku je pot že popolnoma zakrita tako da je neoznačeno brezpotje razen del, ko se pot iz Predoline priključi na označeno pot na planino Golobar.

Na temu naslovu imaš opis za to pot iz Kal-Koritnice

Summitpost - Lipnik

LP in srečno

Mogoče bi veljalo razmisliti tudi o varianti iz Kal-Koritnice čez Golobar, najprej na Lipnik in potem s prevala Čez Utro še na Javoršček (od tam približno uro in pol gor-dol). Je pa pri tej opciji vsekakor več višinske razlike. Oboje pa je možno izvesti v enem dnevu.

Darinka,
v soboto sem bil na Krasjem vrhu. Cesta do parkirišča pod planino Zapleč je lepo prevozna. Sam imam sicer Vitaro in mi je nekako vseeno, a naj omenim, da so bili zgoraj Clio, Megane, Kia Ceed, Citroen C3, torej običajni avtomobili. Makadam je v redu, le nekaj jarkov za odvodnjavanje je globljih, tam torej pazljivo. Se precej pozna, časovno, če ne začneš pri koritu, sploh pri tako dolgi turi, kot jo želiš. Sicer pa je Lipinik lep iz Lepene. Bil sem že precej visoko pod njim (začetek po isti poti kot gre na Lemež), potem pa je pričelo zmanjkovati dneva in sem moral obrniti. In je še sedaj na spisku, upam da ne dalj, kot do jeseni.
Tukajle pobrskaj, se najde tudi nekaj o Lipniku.
https://www.pzs.si/forum-zgodovina.php?pid=240

A se gre tu za isti Lipnik?

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=6295&stran=1 in

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=7553&stran=1

To je to, ločanka. Koprive do popka in kolonije plazilcev, iz Lepene gor, seveda.

Bojan hvala. Pa kako tebi Ločanka rata , da si dobila pod razmere Lipnik. Jaz sem izkala a nič dobila. Prosim moderatorja naj da vse skupaj pod eno temo. Sicer ne bi odprla nove teme, a je res nisem našla. Hvala tudi Snovleopard 71.

Ko smo bili mi- to bo par let nazaj smo šli z avtom še malo naprej od planine Zaprikraj proti Predolini. Steze proti sedlu čez Utro so lahko sledljive, od tam smo podaljšali na Javoršček in nazaj. Tu smo nardili napako in takoj od spomenika pod sedlom prečili po nekih navideznih stezicah v smeri Lipnika. Večji del se je nadaljeval z lomastenjem in tu in tam hojo po lepo razvidnih ostankih poti in položajev dokler nismo prišli na kar uhojeno stezo. Predvidevam da ta pripelje gor od križa na nekdanjem pokopališču pod Golobarjem. Od tam naprej je šlo lažje do vrha. No malo smo še telovadili po grebenu sledil je spust na celo v smeri Kala, kjer smo ujeli dobro stezo katera nas je pripeljala nazaj na Predolino.

Naj se jaz nekaj dodam. Prav dobro se spomnim, da je bil v Lepeni pri tistem visecem mostu ob tolmunu ne toliko let nazaj stal planinski smerokaz z rdeco tablico in napisom Lipnik. Ne spomnim se pa koliko ur je pisalo. Sem pa pred nekaj leti hodil po sledeh nekdanjih mulater v tisti smreri in prisel precej visoko. Ustavilo me je snezisce in od plazu pplomljeno drevje. Mislim, da se z nekoliko smisla za orientacijo in seveda truda da slediti seveda po sto letih dokaj uniceni mulateri. Zanimivo pa je, da obstoja planinskega smerokaza in dostopa na Lipnik ni hotel priznati domacin, ki zivi v hisi nad cesto nad visecim mostom. Vsekakor so iz doline Lepene na vse te vrhov bile speljane avstrijske mulatere, ki so sluzile dostopom vojastva in jim je z kar nekaj truda se mogoce slediti. Poskusiti ni greh...

Mi smo bili na Lipniku pred dvema tednoma. Zelo lepa tura, bi pa priporočil pristop iz Kal Koritnice čez Golobar. Prehodili smo cel greben, torej vrhove Lipnik, Srednja špica, Hudi vrh in Vršiči. Nato smo se spuščali kar naprej po širokem hrbtu in ulovili stezico, ki nas je kmalu pripeljala na vojaško pot, ki vodi iz Lepene na Golobar. Lepa krožna tura, je pa potrebno nekaj smisla za orientacijo.

Javoršček bi priporočil kot samostojno turo, ponuja obilico pristopov: čez Golobar in Čez Utro, skozi Slatenik po stari poti (uradno zaprta zaradi podora) ali po poti, ki gre ob potoku in se nato dvigne na staro pot. Poleg tega je na tem območju še kar nekaj neoznačenih lovskih stezic, ki omogočajo razne kombinacije za krožno turo.

Vsekakor je to področje vredno obiska, poti so lepe, razgledi prostrani, paziti je potrebno le na klope, ki jih je trenutno tu veliko. Sem to sam izkusil ta vikend.

Včeraj 27. 5. sva se podala na meni neznan vrh . Iz planine Zapleč mimo muzeja na prostem . Prideva na planino Predolino. Nadaljevanje po ozki potki vse do opuščene hiše, kjer so nekoče delali sir in morda skuto. Nižje ob poti teče voda. Nadaljujeva mimo planine Golobar. Dan je lep sončen. Rahla sapica povleče vsake toliko. Potem prideva v gozd. Najdeva križ pod potjo s spominsko ploščo. Vidi se odcep poti ki pripelje iz Kal Koritnice . Prideva na Staro Utro. Ko sva že tam si v bližini ogledava ostanke sedaj le še stopnic, nekoč male cerkvice. Tudi tam teče voda. So postavili tablo Borgova voda. Najbrž po kakšnem domačinu. Tudi tabla za Javoršček je postavljena kar na deblo drevesa. A danes tja ne bova šla, ker sva se odločila le za Lipnik. Nadaljujeva po gozdu in kljub temu, da je Marjan imel vrisano pot na telefonu zgrešiva pot v gozdu, namesto levo greva desno in po 300 metrih prideva pred kaverno Ko sva že tam si jo ogledava. V notranjosti je več hodnikov z izhodi in podnožje za top. Se vrneva na pravo pot in do vrha ni bilo več težav, čeprav je ponekod pot slabo vidna . Sploh kjer so visoke trave. Z vrha je res veličasten razgled. Sestopila sva po poti vzpona. In kar 20 km se je nabralo in 1300 višincev. Vsekakor tura v samoti in neokrnjeni naravi, sploh v rem času, ko je polno cvetja in brez kač.

Včeraj od Kal Koritnice preko pl. Golobar na vrh. Do planine se kar vleče, jaz sem rabil dve uri in pol. Na planini poiščem betonski križ ,na severovzhodnem koncu je. Za križem je mulatera, par minut grem proti levi, pri možicu pa zavijem desno na odcep mulatere. Po dvajsetih minutah hoje zavijem levo, in po mulateri vse do škrbine med Sr. Špico in Hudim vrhom. Če pri odcepu ne zaviješ levo potem prideš tako kot Darinka pri sliki 18. Pred škrbino je še nekaj snega, zimska oprema je še potrebna. Na škrbini malo sestopim in nadaljujem po potki na vzhodni strani do vrha. Zdaj je pravi čas za obisk ,ko grmovje in trave še niso pognale. Od pl. do vrha sem rabil dve ure.

Bravo za vzpon na Lipnik. Res je ko greš prvič je pot malo težja ampak se da . Midva sva imela še tam pri ostankih žičnice malo težav. Naprej pa je bila pot kar sledljiva.Čeprav so bile že visoke trave,.

A sva se srečala? Malo bolj na daljavo

Trobec zgleda da sva se ? Ti si bil na Sr. Špici jaz pri škrbini. Drugega jaz nisem srečal.

Darinka, res je, pot je kar dobro uhojena, samo vedeti moraš kam na razpotjih. Razgled na vrhu me je kar malo presenetil.

Na poti iz Kal Koritnice proti pl. Golobar je na planinski karti Krnsko pogorje (1:25 000, PZS, 2017) vrisana nemarkirana pot skoraj do vrha Lipnik: odcep naj bi bil malo pred vojaškim muzejem na prostem (če greš po markacijah naprej, prideš kmalu do betonskega križa). Torej po markirani poti (v zadnjem delčku se že začnejo rdeče črne črte) prideš iz gozda na večji travnik, nekako na sredini je skala z nekaj kovinskimi ostanki.
Vprašanje: kje naj bi dejansko v naravi potekala ta vrisana nemarkirana pot skoraj do vrha Lipnik, je vidna, je kako razpoznavna?

V petek zjutraj malo pred sotočjem Soče in Lepenjice iz glavne ceste kreneva čez most. Na drugi strani se takoj zapodiva v breg. Ker sva tu hodila že lansko leto, hitro najdeva začetek stezice. Nekaj minut se vzpenjava do razpotja. Desno krene Bulfon weg, ki smo ga prehodili lani, midva pa se usmeriva levo ob vodni cevi. Hitro se priključiva poti, ki pripelje od Jorčka in nadaljujeva do (nekdanje) planine Zaslape. Pri lepo obnovljeni hišici se zaženeva v breg in dokaj hitro najdeva možica ter uloviva stezo. Sva na začetku še ene poti iz vojnega obdobja, Primus weg. Nekaj časa kar pošteno grizeva kolena, kasneje pa se steza nekoliko položi in začne prečiti pobočja proti Lipniku. Pot je večinoma prav presenetljivo lepo sledljiva, veliko je tudi požaganih vej, pa tudi kak možic se najde. Na okrog 1500 metrih višine stopiva iz gozda. Čez trave se pot nekoliko izgublja, a je smer nadaljevanja logična. Kmalu sva pod sedlom, kjer se odcepi stezica za na Lipnik. Naju pa bolj zanima še prehod naprej, zato se odločiva, da vrh izpustiva. Še nekoliko prečiva v levo do najvišje točke poti. Tu se sledi izgubijo, kratek spust je treba opraviti po občutku in živalskih stečinah. Znajdeva se v kotanji, kjer se priključiva potki, ki pripelje iz doline Dolič. To lepo dolino sva prehodila lani. Nadaljujeva proti planini Zagreben, pri velikem možicu pa zavijeva levo in mimo majhne lovske koče sestopiva čez Hudi plaz do Poti miru, od tam pa naprej proti Lepeni. Na višini okrog 800 metrov to pot zapustiva in začneva s prečenjem proti Zaslapom. Hodiva po stezi, ki se vmes nekajkrat izgubi. Pri ličnem vikendu je krog zaključen, po dobri poti sestopiva še do Soče in nazaj čez most do avta.
Lepa tura v samotnih krajih, kjer ne srečaš nikogar. Zelo primerna za te jesenske dni.

journeyman, kateri je Lipnik s slike 15? Hvala vnaprej.

Ločanka, Lipnik je najvišji vrh levo od sedla, torej najbolj leva špica.

Lepo si opisoval, da mi je pot kar jasna. Hvala ti!

Zelo lepa in pustolovska tura. Čestitke.
Primus prehodil dvakrat. Enkrat smo zavili gor čez pobočje pod Srednjo špico in šli na Lipnik, nato dol po Bulfonu.
Drugič sem potegnil enako kot ti in nadaljeval do sedla Čez Potoče, skočil še na Lemež, nato pa sestopil po normalki, ker je bila že tema blizu.
Oba "wega" sta edino na karti od Sidarte, Julijske Alpe, 1:50000. Sem jim dal GPS tracke z željo, da zgodovinske poti ne bodo pozabljene.
Na sliki 7 se desno odcepi steza, ki prav tako pelje na Kozji breg, vendar više kot Bulfon. Je pa precej poškodovana zaradi potresov v preteklosti, najbolj od tistega, ki je povzročil odlom, ki je zasul pot na Zaslape. Prečenje mesta, kjer je nastal odlom, je kar nevarno, podobno prečenju plazu pod Javorščkom, le da ni nikogar, ki bi vsekal pot. Jaz sem si pomagal s cepinom.