Katera rožca je to?

Hvala malenka! Res je sistematika malce zapletena .Brez Male flore Slovenije razdelitev nebi razumel.Res je -Fabales je red stročnic.Stročnice se nato razdelijo v tri družine ,ena od treh je nato družina metuljnic -Fabaceae,ki se razdelijo v sedem družin.V družini Ononideae je pet rodov-Ononis-gladež, Trigonella-triplat,Melilotus-medena detelja, Medicato-meteljka in Trifolium-detelje. To so prave detelje. Zajčja deteljica pa spada v družino deteljičevk-Oxilidaceae.Pri nas jih raste pet vrst.

Dokler imam priročnik Mala flora Slovenije se še lahko malo poigram kaj imam v svoji spiskih zabeleženo po določenimi rožami. Mala zagonetka so mi poponi ali sončeci. V Sloveniji rastejo štirje . Navadni popon ima tri podvrste-jajčastega ,blestečega in velecvetnega.Poleg navadnega imamo še prealpskega ali planinskega,sivkastega in skalnega.Tri popone bomo našli na Črni prsti-predalpskega , blestečega in velecvetnega .Jajčastega najdemo celo po dolinah.

4 in 5 sta verjetno velecvetna popona.
Planinski ima res opazno manjše cvetove, listi pa nimajo prilistov kot jih ima navadni. Podvrste navadnega popona je težko razlikovati.
Skalnega in sivkastega tudi jaz ne poznam.

Mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata)

Majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis)

Navadni kokalj (Agrostemma githago)

Goli grahor (Lathyrus laevigatus)

Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata)

Gosji petoprstnik (Potentilla anserina)

Topolistna kislica (Rumex obtusifolius)

Kamnokrečna lepnica (Silene saxifraga)

Bavarska lanika (Thesium bavarum)

malenka mi je dala spet idejo, da pogledam naše lepnice.Po Mali flori Slovenije jih v Sloveniji najdemo kar devetnajst vrst.Edino pri pokalici imamo štiri podvrste in pri kimasti lepnici imamo dve podvrsti.Še zdaleč nisem vseh našel.Najbolj pogoste in znane pa le imam .

Pod družino klinčnic -Caryophyllaceae spada tudi rod slanozorov--Heliosperma , ki jih radi pomešamo med lepnice , čeprav je to samostojen rod . Nabolj poznamo planinskega ,četverozobi ima pa kar tri podvrste ,volnati pa ima tudi tri podvrste in mi je popolnoma neznan.

Navadni kokalj je včasih rastel med žitom. Zadnja leta ga ne vidim več.

Pogledal sem v Mali flori Slovenije še pod lanike in prebral, da jih v Sloveniji najdemo šest vrst.Pri pirenejski pa imamo dve podvrsti.

Pogledal sem še kako je z nedotikami.Spadajo v družino nedotikovk-Balsaminaceae. V Sloveniji jih raste pet vrst. Stiri so tujerodne vrste -drobnocvetna-ne poznam ,žlezova ,breskvica -ne poznam in balfourova . Vse štiri so prišle iz Azije. Predusem žlezova nedotika se zelo širi in prerašča predusem ob vodotokih velike površine .

Pregledal sem malo grahorje . V Sloveniji jih najdemo kar dvajset vrst.Spomladanski je v dveh podvrstah.Malo me begata goli in rumeni grahor.Videl sem oba -tistega na Kamniškem vrhu in tistega na botanični poti Črne prsti.-Meni se zdita enaka.Za vrsto Lathyrus pannonicus ni navedeno slovensko ime -imamo dve podvrsti.

Grahorje na prvi pogled zelo hitro zamenjamo z grašicami in grahovci.

Malenka nam je pokazala gosji petoprstnik .Edino ta je od petoprstnikov malo drugačen,vsaj kolikor jih jaz poznam,ker ima drugačne liste kot ostali. Za njih so značilni takoimenovani jagodovi listi-vsaj jaz jim tako rečem.Spadajo v družino rožnic-Rosaceae-Rožnic pa je kar 29 rodov .Eden izmed njih si tudi petoprstniki.V Sloveniji jih najdemo kar 27 vrst. Nastopajo v beli, rumeni in rdeči barvi. Rdeča je samo naša triglavska roža-za mene najlepši naš petoprstnik.Naši petoprstniki nimajo podvrst. Pokazal bom kaj sem jaz že našel pri nas-nimam pa poslikanega ravno gosjega. V tujini bi našli še velecvetnega in ledeniškega .

Sedaj je čas, da malo pogledamo kaj smo letos posneli.Gledal sem za nazaj kaj nam je posredovala malenka.20.09.nam je posredovala slikco sviščevca , ki pa ne raste pri nas. Poljski sviščevec je bil to .

Pri resastem sviščevcu -edini modre barve in pri nežnem sviščevcu ne bo dilem pri določanju. Drugače pa je pri recimo roznih oziroma vijoličastih sviščevcih. Pri nas raste torej devet vrst skupaj z resastim in nežnem. Določanje ostalih sviščevcev pa je prava umetnost. Imamo dlakavega(najdemo na Slavniku) ,liburnijskega/ najdemo na Snežniku),najpogostejši je čašast, ki nastopa v treh podvrstah,nemški-nastopa v dveh podvrstah,avstrijski-nastopa v treh podvrstah in zgodnji-nastopa v treh podvrstah.

Določanje v priročniku Mala flora Slovenije je razloženo tako za čašastega ,hrapavega,nemškega,avstrijskega in zgodnjega -gre za različno obliko in čas cvetenja,zgodaj poleti so malo razrastli in nižji,pozno poleti in jeseni pa so višji in že od spodaj razrastli.

Jaz razen resičastega in nežnega ne ločim ostalih.

Le kaj je to?

silvo1952,mislim, da je to suho ozkolistno ciprje

Velkavrh, pri lepnicah imaš veliko zmede.
5 - ni zeleno cvetna lepnica. Zelo verjetno kimasta lepnica, ena od podvrst. Barva cveta ni pommebna, gre preko zelene, rdeče do bele. Važna je oblika čaše, ki je pri zelenocvetni res izredno tanka in dolga, dokler se plod ne odebeli. Tvoja je zaobljena že med cvetenjem.
10 in 11 - nista skalni lepnici, s. l. ima precej širše liste - pa saj sem jih nedavno objavila in so v galeriji.
Tiste na sl. 10 ne poznam, na sliki 11 pa je četverozobi slanozor.
14 in 15 - laška lepnica.
18 in 19 - planinski slanozor. Barva stebla ne igra vloge, so različne. Pomembna sta velikost in oblika delov rastline!