Grape, slapovi, zimski alpinistični vzponi

Teranova v Dolgem hrbtu še vedno dobro plezljiva, čeprav so na dveh mestih precej ozki sneženi trakovi.

Nekaj več o trenutnih razmerah v Teranovi smeri v severni steni Dolgega hrbta v slikah in komentarjih na spodnji povezavi.

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/TeranovaSmerVSeverniSteniDolgegaHrbta18032015#

Včeraj (19.03.2015) sva z Matejem splezala grapo med Travnikom in Šitami. Smer sva imela "na piki" že pet let oz.odkar plezava skupaj. Leta 2011 sva bila še "preveč zelena, da bi se v njo podala. No, 5 let čakanja se je obrestovalo, saj sva jo splezala v skorajda idealnih razmerah.
Tokrat je bil štart res ob ne humani uri, prvič zaradi zapore ceste, drugič pa ker sva hotela biti na vstopu v smer ob pol 7h zjutraj. Plezati sva začela ob 7h, z enim "zajebom" sva bila na robu stene ob 13h. Smer oz. grapa je prvih 200 metrov res prava škrip-škrip fantazija s prečkami in tudi do 80° snegom napihanim na skale. Za varovanje tiči v prvih 200 metrih nekaj klinov v skali in kakšen svedrovec. V resnici je tako da lezeš od štanta do štanta brez vmesnega varovanja(ledu ni bilo za ledne vijake). Po 200 metrih(4 raztežaji) se smer krepko položi in plezaš večinoma po snežiščih do vršne pregrade. Ker sva izbrala levo varianto izstopa sva v predzadnjem raztežaju naletela na popolnoma kopen skok, kjer je Matej brez posebnih težav pohakljal s cepini čez(nisem vedel da je njegova zakladnica grdih besed tako polna...). Po najtežjem delu se dejansko samo še sprehodiš po flanki do izstopa na greben a tudi ta flanka ni od muh. Če ne drugega pečejo meča in komaj čakaš da te sonce poboža po obrazu.
No, bilo ga je in še preveč. Sestop se nama je zavlekel saj se je ojužen sneg prediral tudi do kolen in cokle na derezah so se delale kot za stavo. Ob 16h sva priracala na Vršič do konca izmučena in popolnoma dehidrirana. Še sreča da sva pod tablo "Vršič" našla rdeči zaklad.(Hvala Nace). Smer je res odpiljena, sestop pa dolg in mučen.

Za tale vzpon bi vama lohk še dva pustu. Bravo fanta

cestitke in srecno naprej

Lepo, Juš, čestitke ... sem si jo včeraj ogledal izbliza, sam vstop pa je mal hud .... a boš peljal mene pa Andreja naslednjo zimo ....

Čestitam!

Uf, res divje, čestitke za tale krasen podvig

Superca

Moje mnenje 'jedriličar', se še ne poznamo, bi pa rekel za preizkus pred to grapo, ti mene najprej pelješ kak slap IV stopnje in pa prvi cug Rožičeve v letošnji podobi. To je izpit za to grapo, vsaj kar se mene tiče in potem te z veseljem peljem čez. Pa še nekaj mojih slik.

Lp, Matej

V Lenuhovi in Y grapi je še dovolj snega za vzpon na greben Begunjščice.

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/LenuhovaInYGrapaVBegunjscici2103201503#

Z malce zamude...Vzporedno z Juševo in Matejevo avanturo v četrtek, smo mi opravili z Meniskusovim žlebom in prečenjem celotnega Robičja. Meniskus ujet "za rep". V grapi je bil precej ojužen sneg, na razcepu levo, pa smo se morali kar pomatrati, da smo zlezli čez skalni skok, ker smo pred njim konkretno zrili krajno zev. Izstop iz grabna je že povsem poleten. Pričofotali smo do grebena in ugotovili, da je na severni strani povsem mokast, nepredelan sneg. Varjanto, da bi se spustili po stari, zgornji PP varjanti, smo takoj opustili. Zajahali smo greben in ga počasi obdelovali proti Prednjem Robičju. Napredovanje nam ni delalo posebnih težav, le sneg bi bil lahko za spoznanje kompaktnejši. Na enem od stolpov smo se v prečki in vzponu varovali, vrh pred Prednjim Robičjem pa smo raje obvozili, saj je bila "plata" II. povsem posuta s sipkim snegom in bi čiščenje vzelo preveč časa... Tudi "obvoz" smo začinili, saj sem se zapodil v edini ledeni trak ki je bil viden tisti dan. Tudi tam smo se povarovali, malo naprej pa še uspešno zgazili zadnji vzpon na P. Robičje. Sestopili smo na Vratca in po plazju direktno do koče.Lepa avantura je bila.Enkratno nam je uspelo uskladiti "tajming", da smo se vsi skupaj dobili pri Rjavčevi koči. Moram priznat, da tako izmučenega Mateja še nisem videl...Juša pač, a to je druga zgodba...

Jovan vse čestitke za obe grapi
Vesela sem bila srečanja in stiska rok, morda tudi meni kdaj uspe kakšna v družbi starih mačkov

Dr.ejči @družba...tudi vam čestitke in kapo dol...zelo lepo in privlačno je videti

Andrej, lepo se vi zabavljate tam po grebenih ... sem kr mal fouš ....

Danes sem šel po Župančičevi grapi na Malo Mojstrovko. Sestopil pa sem po Pripravniški grapi. Župančičeva in Pripravniška sta odlično narejeni in dobro shojeni. Splezal sem še Sestopno grapo, ki pa je kar slabo narejena, ki so tudi trije skoki.

Čeprav se je večina grap nad Zelenico že otresla nenadzorovanega navala, smo vseeno želeli v kako "manj zanimivo" grapo. Namig sem dobil pred tednom, ko sem po izplezu iz Pomladnega cveta videl dva v smeri. "Zgorej malo manj, drugače pa trdo...fino je" je postregla gornica z informacijami, ko sta prišla do koče.
Prišla je odjuga in naredila svoje...razmere so bile bolj "srednja žalost"...sneg mehak, v zgornjem delu, ko smo zavili v desni, pravi izstop, pa smo že kar pošteno praskali, rili in kopali čez skoke. Levi, lažji izstop po žlebu, pa je bil še zasnežen. Občutek sem imel, da smo Levo grapo na Vrtačo ujeli "za rep". Sestopili smo po Južni grapi, v kateri smo srečali dve, vzpenjajoči se skupini (ok, v eni so bili južni bratje in ena sestra, zato jim je malo oproščeno ) ki sta zgrešili Suho Ruševje...pa drugič več sreče.

Pred današnjim poslabšanjem, sva včeraj na "last minute" obiskala Begunjščico. Po sobotni odjugi na Vrtači, sem pričakoval, glede na hladno, jasno noč, da bodo razmere "idealne". No, izkazalo se je, da je nedeljskoponedeljkovo sneženje nanosilo obilo pršiča na greben in v grape, tako je bil betonsko trd le dostop po smučišču in cesti. Po Grapi v SZ grebenu sva se povzpela do SZ grebena in po njem do Velikega vrha. Od škrbine, oz. izstopa Zeleniške naprej, je bila sled zelo slaba, saj je večina obvozila skoraj polovico grebena desno, po Smokuškem plazu. Na samem grebenu je bil, zavoljo napihanega snega in nastajajočih se cokel,potreben karseda miren korak. Sestopila sva po vzporedni varjanti Centralne grape in se, na pobudo dveh, ki sta ravno izplezala iz kamina Direktne smeri, ter zagotavljala, da so super razmere, odpravila do vstopa tudi midva. Dejansko nama je bilo potem kar malo žal, saj poba očitno res ne vesta, kaj so dobre razmere, kajti midva sva se počutila, kot kakšna mlinarja. Drugače pa, lepo uničeno, predslužbeno dopoldne...razmere pa upam, da se popravijo.

Lejga, lejga Andreja !

Po Gamsovi grapi na Ablanco sestop in vzpon po Vzhodni grapi na Tosc, različne razmere a v večini kr vredu. Pihal zmerno, vreme dopoldne vredu, popoldne manjše snežne plohe, ampak se je kmalu jasnilo.