Jezersko.Poln, prepoln parking je v soboto napovedoval, da bo »gori« gužva. Midva sva se temu raje izognila in sva jo ubrala v »kontra« smer, na Goli vrh.Pot je kratka a sladko strma in nudi samoto. V senci gosto raslega gozda je skoraj hladno (če odštejem rosne kapljice na čelu, ki jih pridela strmina)in šele tik pod vrhom, ko stopiš iz gozda,začutiš poletno vročico, ki jo redči prijeten vetrič. Vrh je odprt, širok, zato razgledi prečudoviti, popoln užitek skalijo le roji sitnih muh, željnih slanega potu in drobtinic. Vpisna knjižica za ta dan skoraj prazna (le kam je šla vsa množica »goreljubnikov«, sodeč po reki avtomobilov na P)? Številni kilometri preko prelaza odtehtani, ko se usedeš h kamnitemu možicu na vrhu in se zagledaš v panoramsko kuliso gora in ljubko jezerce pod nogami: od Kočne, Grintovca, Dolgega hrbta, pa v ospredju Češke koče in koče na Ledinah, Rink, Babe, Mrzle Gore - v ozadju Ojstrice, pa nadalje Olševe (s cerkvico Sv. Duha), tudi Peca je lepo vidna, pa Ciprnik, seveda Obir, Pristovniški Storžič, Stegovnik, Virnikov Grintovec, ja celo Storžiču lahko pomahaš, vauu
; malo obiskan vrh, v senci »velikanov«, pa tako lep in lahko dostopen, le malce kondicije je treba za strmino. LP