Celovška koča

Včeraj pa sva šla s kolegom na raziskovanje tam čez mejo. Hotela sva odkriti pot na Stol z avstrijske strani -varovana ferata. Na koncu sva jo le odkrila, samo sva bila že preveč utrujena , da bi nadaljevala.Ta cilj bo ostal za drugič.

Štart seveda na Ljubelju. Že ob sedmih je bilo na parkirišču ogromno avtomobilov. Nato pa po poti nad kočo na Vrtači na Zelenico.Tam so imeli že vse pripravljeno za veliko slavje.Naprej sva krenila proti Vrtači. Na sedlu pred vzponom na Vrtačo pa na označeno pot na sedlo Beljščica-1840m.To je prečenje pod grebenom Vrtače -precej gruščevnato,meliščasto.Tu najdemo v poletnem času prava polja planik. S sedla pa spust na Mačensko planino , kjer je Celovška koča.Ker sva pa hotela odkriti pot na varovano ferato na Stol sva se podala takoj s sedla na melišča, kar se je izkazalo kot napaka, ki je zahtevala dolgo prečenje strmih melišč. Melišče je prepredeno z prečenjem. Žal sva izbrala zgornjo meliščno sled. Morala bi spodnjo, ki bi naju pripeljala na izhodišče ferate. Žal sva se pri prečenje celotnega melišča preveč utrudila , tako , da sva samo sestopila na cesto, ki iz doline pripelje na Mačensko planino.Tu sva šele ugotovila, da dejansko s ceste vodi potka prek melišča navzgor na začetek varovane poti.Vrnila sva se mimo Celovške koče nazaj na sedlo in šla po označeni potki, ki vodi k Prešernovi koči s sedla. Na križišču poti v Kožnah pa nato po spodnji poti na sedlo Šija k domu pri ozviru Završnice in nazaj mimo koče na Zelenici, kjer je igral ansambel Zarja zadnje skladbe.Razigrani planinci so plesali ob valčkih in polkah.